Poceni petzvezdični turizem
Koliko zares zaslužimo s turizmom in kdo pobira smetano?
Odpri galerijo
Infografika: Marko Kočevar
Matematika z zaslužki v turizmu se ne izide, zlasti pri slovenski izhodiščni turistični strategiji, ki pravi, da bomo prodajali petzvezdična doživetja. Marsikje jih res ponujajo, toda z delavci, ki prejemajo enozvezdične ali kvečjemu dvozvezdične plače. Ali lahko od delavca, ki prejema minimalno plačo, pričakujemo in dobimo najboljšo storitev?
Plače so odvisne od zaslužka, nas prepričujejo. Nedvomno, ampak koliko zares zaslužimo s slovenskim turizmom? Državna statistika ponuja naslednje podatke: od tujih turistov naj bi lani kapnilo 2,5 milijarde evrov, poleg tega domači dodajo še milijardo evrov. Če številke držijo, potem zaslužek v našem turizmu sploh ni tako slab, kot nas poskušajo prepričati. Zato se moramo vprašati: koliko prihodkov ustvarja ta panoga po mednarodnih standardih, koliko prinaša vsem v državi: kmetijstvu, trgovini, transportu, gradbeništvu, kulturi, športu ..., kdo pobira smetano in, ne nazadnje, koliko turističnih podjetij v državi lahko sledi avstrijskemu referenčnemu napotku, po katerem bi zaposlenim za plače moralo pripasti vsaj 40 odstotkov vseh prihodkov.
Če bi za plače res namenili tak delež, potem sobarice ne bi uhajale v tovarne za tekoči trak.
V nekaterih slovenskih hotelih nimajo težav z zaposlenimi. Drugje jih po zastarelih modelih še zmeraj upravljajo špekulantski lastniki, ki z izčrpavanjem ogrožajo ugled ter obstoj podjetij in destinacij. Nam res ostane le iskanje najcenejših delavcev iz oddaljenih držav? Bi nam bili Trenta in Logarska dolina še zmeraj tako pri srcu, če bi nam o okoliških planšarijah razlagali tujci? In predvsem: ali smo sprejeli strategijo za pripovedovanje pravljic ali za konkreten turistični razvoj in preskok v kakovosti ponudbe?
Smo sprejeli strategijo za pripovedovanje pravljic ali za konkreten turistični razvoj?
Plače so odvisne od zaslužka, nas prepričujejo. Nedvomno, ampak koliko zares zaslužimo s slovenskim turizmom? Državna statistika ponuja naslednje podatke: od tujih turistov naj bi lani kapnilo 2,5 milijarde evrov, poleg tega domači dodajo še milijardo evrov. Če številke držijo, potem zaslužek v našem turizmu sploh ni tako slab, kot nas poskušajo prepričati. Zato se moramo vprašati: koliko prihodkov ustvarja ta panoga po mednarodnih standardih, koliko prinaša vsem v državi: kmetijstvu, trgovini, transportu, gradbeništvu, kulturi, športu ..., kdo pobira smetano in, ne nazadnje, koliko turističnih podjetij v državi lahko sledi avstrijskemu referenčnemu napotku, po katerem bi zaposlenim za plače moralo pripasti vsaj 40 odstotkov vseh prihodkov.
Če bi za plače res namenili tak delež, potem sobarice ne bi uhajale v tovarne za tekoči trak.
V nekaterih slovenskih hotelih nimajo težav z zaposlenimi. Drugje jih po zastarelih modelih še zmeraj upravljajo špekulantski lastniki, ki z izčrpavanjem ogrožajo ugled ter obstoj podjetij in destinacij. Nam res ostane le iskanje najcenejših delavcev iz oddaljenih držav? Bi nam bili Trenta in Logarska dolina še zmeraj tako pri srcu, če bi nam o okoliških planšarijah razlagali tujci? In predvsem: ali smo sprejeli strategijo za pripovedovanje pravljic ali za konkreten turistični razvoj in preskok v kakovosti ponudbe?
