Čas je za razum, ne le za dobičke energetskih akterjev

V kolumni se je novinar Karel Lipnik spet lotil elektroenergetskega sistema (EES). Imel je razlog. Pred kratkim sta Španija in Portugalska, z delom Francije, okušali električni mrk. Vse se je ustavilo. Zato »… opozorilo Sloveniji«. Samoumevno je, da elektrika je! Pa je res? Bojim se, da bo podobnih dogodkov vedno več. Zakaj se je to zgodilo in kdo je za to kriv? Iščejo »grešnega kozla«? EES ni le ena zelo velika, zahtevna in pomembna tesno povezana tehnološka celota (elektrarn, omrežja in porabnikov) na ozemlju celotne države, ampak so EES-i v EU in širše povezani. Ko na severu zapiha veter, ima tudi naš EES problem. Zgodi se nenaročen in nezaželen uvoz elektrike. Podobno z zahoda, ko v Italiji močno posije sonce, ali z juga, ko tam močno dežuje. Ko izpade večja elektrarna, sosednji EES-i to močno občutijo in v trenutku morajo nadomestijo manko, da se sistem ne podre.

Piloti EES (dispečerji, zdaj operaterji) uravnavajo proizvodnjo s porabo, sicer sistem mrkne. Na porabo praktično ne morejo vplivati, pa tudi na proizvodnjo težko. Nek obratuje neprekinjeno na polni moči, noč in dan, dokler ne izpade ali gre v remont. Obnovljivi viri so odvisni od vremena. Zdaj, ko je elektrika na trgu, so še elektrarne organizacijsko izločene iz sistema. Trgovci niso odgovorni za sistem, dobiček jim je le pomemben, ki se ne vrača v sistem. Je pa trg z elektriko glavni faktor višanja in nihanja cene električne energije in manjše stabilnosti sistema ter kvalitete te energije. A o tem ni politično korektno govoriti!? Tudi g. Lipnik ni.

Novinar je zbral podatke in jih komentira. Veliki sistemi so ranljivi, če niso ustrezno posodobljeni in če nimajo vgrajenih sistemov lokalne samostojnosti, ugotavlja. Rabimo močnejše omrežje. Obnovljivi viri so nuja, če se želi Evropa energetsko osamosvojiti. Opozarja na lobije, ki nasprotujejo zelenemu prehodu. Kritičen je do energetske politike. Itd. Večinoma se z njim strinjam, ko gre za razkrivanje problemov in opozoril na pomembnost sistema in morebitne mrke. Manj se strinjam z njegovim videnjem izhoda iz krize. Ga pa razumem. Po duši je ekonomist, a v sistemu, kot je EES, ni prostora za trgovanje, konkurenco in dobiček. Za trgovca je neproduktivno varčevati z energijo. Važno je čim več prodati po čim višji ceni, stroške posledic itak krijeta narod in narava. Kako naj Nek, Teš, hidroelektrarne, pa sončne in vetrne konkurirajo med sabo, ko so tako različne po stroških proizvodnje in obratovalnih karakteristikah, pa povsem odvisne od delovanja sistema?

Za sistem je celo nuja, da kakšna od njih kdaj miruje ali deluje z manjšo močjo, kar je za posamezno elektrarno izguba. A če trgovec za leto vnaprej zakupi elektriko iz nekega objekta, bo ta lahko obratoval, nujno potreben objekt za sistem pa bo moral stati? Piloti EES – dispečerji (ko še ni bilo trga) so optimirali sistem, da je ta obratoval zanesljivo, stabilno, varno in s čim nižjimi stroški. Zdaj so operaterji, da le operirajo rane, ki jih trgovci povzročajo sistemu. Za pokrivanje izgub in izravnavo med porabo in proizvodnjo morajo kupovati elektriko od trgovcev po visoki ceni, ki so jo trgovci kupili od naših elektrarn po mizerni ceni.

O tem sem že pisal, žal niti odmeva ni. So pa članki, kako brez Jeka 2 ni rešitve, pa kako bodo sončne elektrarne rešile energetiko in da je zeleni prehod ovira razvoju … To je delo lobistov, ki jih EES ne zanima kot učinkovit javni sistem, ampak le dobiček.

Vso aktivno dobo sem služil temu sistemu, pa si ne upam trditi, kakšna je prava pot razvoja EES. Tako kompleksen sistem, kot je EES, zahteva sodelovanje vrste strok in raziskav, da pridemo do optimalnih rešitev. Če pa razvoj EES načrtujejo politiki in lobisti pa trgovci, kar se dogaja, ne bo elektrika le predraga za narod in gospodarstvo, sistem bo začel vedno pogosteje ugašati, dokler ne bo povsem ugasnil.

***

Anton Pelko, Grosuplje.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno tudi stališč uredništva.