Vladni ukrepi vodijo Slovenijo v recesijo

V Delu je Miha Jenko objavil prispevek z gornjim naslovom. Z njim se v glavnem strinjam, čeprav bi bil po mojem mnenju ustreznejši naslov Korak v recesijo. Nikakor pa se ne morem strinjati, da je padec bruto domačega proizvoda (BDP) presenetljiv. Trdno sem prepričan, da je bil padec BDP v Sloveniji pričakovan in da so ga priznane mednarodne institucije na osnovi neodgovornih ukrepov vlade dr. Goloba tudi napovedovale. Še več, prepričan sem, da če ne bo prišlo do bistvenih sprememb v gospodarsko-finančni politiki te vlade, moramo pričakovati nadaljnje padanje BDP.

Te svoje napovedi utemeljujem in gradim na publikacijah številnih priznanih mednarodnih institucij. Vendar pa se bom zaradi omejenega prostora, ki mi je na razpolago, v tem odgovoru g. Jenku skliceval samo na 2025 Index of Economic Freedom, ki ga objavlja ameriška Heritage Foundation. V tej objavi je v poglavju o Sloveniji zabeleženo naslednje padanje indeksa ekonomske svobode (Index of Economic Freedom): 2020 – 67,8, 2021 – 68,3, 2022 – 70,5, 2023 – 68,5, 2024 – 65,9 in 2025 – 68,3. Iz tega zaporedja je jasno razvidno, da je indeks v času vlade, ki jo je vodil Janez Janša, rasel in da v času vlade dr. Goloba ta indeks pada. Z indeksom 70,5 v zadnjem letu vlade Janeza Janše se je Slovenija uvrstila med države s svobodnim gospodarstvom, potem pa je pod vlado dr. Goloba zdrsnila nazaj med države z delno svobodnim gospodarstvom. Posledica tega pa je tudi beg nekaterih firm iz Slovenije v sosednje države, o čemer lahko beremo v slovenskih medijih.

Pomen indeksa ekonomske svobode pa je v tem, da je ta v tesni korelaciji z bruto domačim proizvodom na prebivalca, torej z življenjskim standardom. Graf te korelacije lahko zainteresirani bralec najde na spletu, če vtipka Index of Economic Freedom. Tam se lahko prepriča tudi, da je ocena indeksa ekonomske svobode sestavljena iz dvanajstih komponent. Za Slovenijo so tri najslabše povezane z delovanjem vlade in njenimi ukrepi. Izrazito najslabše je Slovenija ocenjena v rubriki Trošenje države, in sicer z 30,9, naslednji dve sta Davčna obremenitev s 56,6 in Finančna svoboda s 50,0. Evidentno je, da vse te tri rubrike podajajo in odsevajo gospodarsko-finančno politiko aktualne vlade. Brez bistvene izboljšave pri teh treh kazalnikih ni pričakovati dviga BDP in izboljšanja življenjskega standarda. Še več, grozi nam recesija ali celo zlom slovenskega gospodarstva.

Na osnovi predstavljene analize sledi, da bo Slovenija brez bistvene spremembe ekonomsko-finančne politike zašla ne samo v recesijo, ampak tudi v gospodarsko krizo. Posledica tega pa bo občuten padec življenjskega standarda.

***

prof. dr. Andrej Umek, Ljubljana.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.