Kasparov že pred leti videl, kakšna sta Putin in Trump v resnici

Pod tem naslovom Zorana Baković primerja šahovsko igro s političnim življenjem. S takšnim razmišljanjem je začel sedaj že bivši svetovni prvak Gari Kasparov. Bakovićeva v članku kritizira sistem ničelne vsote, ki vodi v katastrofo. Tej nasprotna je starodavna usmeritev »jaz sem ti in ti si jaz« (ind. Upanišade tat twam asi). Obstaja tudi film Tat wam asi, ki prikazuje, kako se kultura z globokimi tradicionalnimi koreninami spopada s terorističnim dejanjem, ki so ga zagrešili muslimanski skrajneži, ko so na otoku Bali v letu 2002 pobili 202 žrtvi. Indijska usmeritev je v pedagoški doktrini Bluesteinove formulirana kot »jaz sem v redu, ti si v redu«.

V šahu to ni več igra na mojo zmago in tvoj poraz, ampak je igra na pat položaj oziroma remi z delitvijo točke ½:½. Mednarodna šahovska tekmovanja organizira in vodi mednarodna nevladna šahovska zveza (FIDE). Mednarodni olimpijski komite jo je leta 1999 priznal kot globalno športno organizacijo. Danes ima FIDE sedež v Lausanni. Organizacija je bila prvotno ustanovljena leta 1924 v Parizu pod geslom »Gens una Sumus«, kar v slovenskem prevodu pomeni »smo en rod«. S tem geslom je svetovna organizacija poudarila združevalno in povezovalno vlogo šaha, ki ga igra več kot deset milijonov ljudi po vsem svetu.

Kot primer odprtega, široko mislečega misleca bi rad izpostavili Garija Kasparova, rojenega leta 1963 kot Garik Kimovič Weinstein. Na željo svoje matere je v 12. letu sprejel njen priimek Kasparov. Šolo šaha je obiskoval pri bivšem svetovnem prvaku Mihailu Botviniku, ki je že videl podobnost šaha in življenja enako kot Kasparov. Kot šahovski svetovni prvak v letih 1985–2000 je Kasparov dopolnil šahovsko kariero s kariero političnega stratega. Sam Kasparov je pozneje treniral nekaj velemojstrov, ki so svojega učitelja presegli.

Kasparov nam razloži, kako naj orodja šaha uporabimo, da bomo postali bolj uspešni v poslu in življenju. Ugotavlja, da sta za uspeh v življenju pri premagovanju ovir potrebni inovativnost in vztrajnost. Za uspeh v šahovski igri potrebujemo določene strategije – načrte in taktike, s katerimi odgovarjamo na izzive, ki nastajajo na šahovnici s spreminjanjem položaja belih in črnih figur pri igri dveh nasprotnikov.

Boj med črnimi in belimi figurami kot prispodoba spopada za prihodnost. FOTO: Gleb Garanich/Reuters

Šah izraža to, kar soigralca mislita in kakor se za določene poteze odločata. Razvoj šahovske igre je podoben razvoju v znanosti po modelih mišljenja in umetnosti po slogih igranja. Slogi so napadalni (Bobby Fischer, Mihail Talj) in obrambni (Tigran Petrosjan). Najlepše partije na turnirjih so tudi nagrajene. V profesionalnem šahu brez študija dosedanjega razvoja igre velikih prednikov ni mogoče izumljati novih pozicijskih in kombinatoričnih odkritij. V knjigi Kako življenje oponaša šah (2012) je Kasparov opisal, kako so ga zgledi velikih prednikov in aktualnih soigralcev privedli do svetovnega šahovskega prvaka. V njej primerja mehanizem odločanja v šahovski igri s tistim, ki poteka v poslovnem svetu. Kasparov je najpogosteje igral z Anatolijem Karpovom, od katerega je prevzel naslov svetovnega prvaka v obdobju 1985–2000.

Politični nasprotnik Kasparova je postal predsednik Vladimir Putin. Medtem ko Kasparov tudi v ZDA, kamor je leta 2013 pobegnil iz Rusije, zastopa demokratično Rusijo, pa Putin vodi avtokratsko politiko. Kasparov je za obstoječo oblast disident in terorist, in če bi v Rusiji ostal, bi ga zaprli in verjetno usmrtili podobno kot Navalnega. Kasparov je tudi Trumpa že pred njegovim prvim predsedniškim mandatom ocenil kot avtokrata.

Kasparov je leta 2015 objavil knjigo z naslovom Zima prihaja: Zakaj je treba ustaviti Vladimirja Putina in sovražnike svobodnega sveta. V njej odgovarja, da bi na ta način preprečili jedrsko vojno. Omenja tudi potrebo po novi svetovni organizaciji, sestavljeni izključno iz demokratičnih držav, ki bi nadomestila OZN, saj ta po njegovem mnenju postaja »pista za diktatorje«.

Glede na slog vladanja »Amerika je prva« Trump po svojem eksperimentiranju s carinami in drugimi hitropoteznimi ukrepi spominja na vihravega Bobbyja Fischerja, ki je bil svetovni šahovski prvak v letih 1972–75 in je v šahovskem svetu neuspešno uveljavljal tudi svoja posebna pravila.

Naš predvojni šahovski velemojster Milan Vidmar, ki je bil po tedanji razvrstitvi 4. najmočnejši igralec na svetu, je nekoč dejal, da večina igralcev igra po načelih lesne trgovine, kar pomeni menjave kmeta za kmeta, figure za figuro. In če je šah le boj za ugodno menjavo in politika ni drugega kot boj za tržišča, nam ostanejo le še mrtve duše. Kako drugače se sliši, da smo vsi bratje (papež Frančišek) oziroma da smo en rod (FIDE).

***  

Bogomir Novak, Ljubljana.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno tudi stališč uredništva.