Ko ti sredi misli o vojni v naročje skoči vnukinja

Začela se je nova vojna. Tomaž Domicelj se je vendarle zavaroval. »... in vojna se bo končala tam, kjer si vsi žele«. Običajno sicer rečemo, da si vojne nihče ne želi, a dovolimo si podvomiti v takšno možnost. Pesem, ki jo sicer radi pojemo, pa nosi naslov o srečnem dnevu tudi zato, ker se bo vojna končala, kjer si (eksplicitno!) VSI to žele. Torej čisto zares – nikoli?! In srečnega dneva ne bo?

Med pisanjem drobnih pomislekov in premišljevanj mi v naročje skoči vnukinja, navihana in polna idej o možnostih dedkovega bolj zanimivega in vedrejšega početja. V teh očarljivih trenutkih pozabim na vojno, v mislih pa mi odzvanjajo pesnikove rime – o srečnem dnevu …

V petek, 13. junija 2025, so nas mediji seznanili, da se je »tam nekje«, ne tako zelo daleč, začela nova vojna. Bo še strašnejša od vseh, ki morijo po planetu? Kajuh me opomni: »Ne peti, rjoveti bi morali v teh dneh poeti!«

***

Radivoj Pahor, Renče

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.