Za tragedijo Palestine skriva ameriški beton

Naša vrla predsednica Nataša Pirc Musar je nekako legalizirala uporabo pojma genocid za strahote, ki jih Izrael počenja v Gazi. Ampak Netanjahu tega genocida nikakor ne bi mogel počenjati sam, če ne bi imel vsemogočnega pokrovitelja v Donaldu Trumpu. Ko je ta ameriški borzno-nepremičninski kramar predlagal – če ne kar ukazal – da se morajo Palestinci izseliti iz svoje domovine v Gazi, so izredno redki spoznali, za kaj gre.

Gre za (pol)stoletni veleprojekt novega morskega prekopa med Tihim oceanom in Sredozemljem. Imenuje se Ben Gurion Canal, po angleško seveda. Več kot pol stoletja ždijo ameriški finančni in gradbeni velikani (in Donalda Trump spada vendar tudi mednje) na zgodovinsko priložnost, da bi lahko začeli uresničevati ta projekt.

Za kaj gre? Poenostavljeno povedano: če je sedanji Sueški prekop nekakšna enotirna ali celo ozkotirna proga, naj bi bil novi veleprekop dvotirna hitra železnica. Iz Rdečega morja (kamor sega Izrael) bi ga speljali do Sredozemlja. Ampak edino primerno geografsko (reliefno) območje je tam, kjer je zdaj severna Gaza.

Seveda ne bi noben superkapitalist šel vlagat stotin milijard dolarjev tja, kjer razsajajo večni vojaški spopadi. In nihče ne bi oziroma ne bo investiral tja, ker bi takšen veleprojekt lahko ogrožalo (vse) prebivalstvo območja, kjer naj bi potekal.

Takšen prekop bi najprej gospodarsko dušil Egipt, z njim pa tudi Arabce v Palestini. Postavlja se alternativa: ali zgodovinski svetovni veleprojekt za (začetno) potrojitev pomorskega prometa (in dobičkov) – ali Palestinci v Gazi. Palestinci torej morajo iz Gaze. Za vsako ceno. Kajti ceno oziroma vrednost prekopa Ben Gurion je sploh težko izmeriti. Tako je ogromna!

In Donald Trump nič ne ovinkari: ob novi velikanski pomorski poti bi v Gazi (ameriški seveda) zrasla veleoaza.

Po mojem mnenju je treba imeti pred očmi (tudi) te velikanske izraelsko-ameriške sanje, ko razpravljamo o vojni oziroma genocidu v Gazi.

Seveda pa sta obe v genocid vpleteni strani – Izrael in ZDA – zadosti previdni, da svojih kart ne razkrivata. Pa saj jih tudi ni treba. Vsakdo si lahko na internetu najde vse o tem sanjskem projektu, ki se imenuje po prvem izraelskem predsedniku vlad Ben Gurionu.

Ko torej razpravljamo o genocidu v Gazi, bi ga morali dejansko poimenovati kot izraelsko-ameriški genocid. Kdor drugemu šrango drži, je enako kriv, pravi stara pravičniška modrost.

***

Anton Rupnik

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno tudi stališč uredništva.