O boju: Ukrajina danes in Slovenija pred 31 leti
Švedski pisatelj Fredrik Backman je pred leti o boju zapisal, da se bojevati ni težko, težko je samo začeti in nehati. Ko se enkrat bojuješ, se vse dogaja bolj ali manj nagonsko, težko pa je zbrati pogum in zadati prvi udarec, in se, potem ko zmagaš, zadržati, da ne bi zadal še zadnjega.
Kdo je sploh lahko kriv za takšno grozo, razdejanje in toliko smrti, za vse hudo, kar se zdaj dogaja v Ukrajini? So to samo Putin in njegovi »jastrebi«? Kdaj bo tega konec? Se lahko kaj podobnega zgodi tudi pri nas?
Upam, da ne, smo pa bili pred slabimi 31 leti temu zelo blizu, in to v sami Ljubljani, ko naj bi se začel napad enot Teritorialne obrambe na blokirano vojašnico JLA v Šentvidu. Letala JLA z izbranimi cilji, bombami in raketami za protinapad so bila že v zraku, minometi z minami TO za napad na vojašnico tudi, manjkal je samo še Ukaz, in to tak pravi, ne pa kar tako po telefonu in mimo poveljstva generalštaba Teritorialne obrambe Republike Slovenije!
Na srečo je bil poveljujoči častnik 2. Jurišnega odreda TO Domžale izredno hraber, sposoben in po srcu »golob«, ki ni začel napada in boja, pa je vseeno znal zmagati, in to brez udarcev, razdejanj in žrtev.
P. S. Ko se bo, in to čim prej, končala »Putinova vojna« v Ukrajini, bo prav on sam spoznal, skupaj s svojimi jastrebi seveda, da je bil prvi strel njegov, in to prav v njegovo koleno.
