Odprto pismo ministrici za infrastrukturo

Odprto pismo naslavljam na spoštovano ministrico za infrastrukturo, gospo Alenko Bratušek, kot najbolj odgovorno in pristojno osebo za razvoj železniške infrastrukture v Sloveniji. Pismo je napisano preprosto in razumljivo vsakemu bralcu. Upam. Nisem strokovnjak za področje, o katerem pišem, in sem bolj povprečen pisec. Namen pisma je spodbuditi razmišljanje o sprejemanju pomembnih odločitev s področja železniške infrastrukture za prihodnjih sto let, tako da bodo dobre tudi za državljane in države Slovenije, ter pridobiti odgovore na preprosta vprašanja, ki so zapisana v nadaljevanju.

Strokovnjaki so v letu 2024 predstavili vrsto različnih strokovnih podlag, ki opravičujejo naložbo v gradnjo drugega tira gorenjske železnice, in menim, da so strokovni argumenti že povsem izčrpani glede na dejstvo, da je pri pripravi dokumentacije sodelovalo več kot sto slovenskih vrhunskih strokovnjakov. Udeležil sem se dveh predstavitev državnega prostorskega načrta za nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Kranj/Naklo z okoljskim poročilom (DPN) – v Medvodah 18. junija lani in v Ljubljani 20. junija lani. Prebral sem tudi vsebino obsežne dokumentacije in 30. avgusta lani osebno poslal pripombe ministrstvu za naravne vire in okolje. Poštno povratnico sem prejel 2. septembra, odgovora še do danes nisem prejel. Strokovni argumenti me res niso prepričali. Vljudno vas prosim, da poskrbite za odgovor na vprašanji, zakaj ni mogoča varianta gradnje sodobnega železniškega tira ob gorenjski avtocesti in kaj je razlog, da ne proučite znova tudi te variante, ki je pred časom že bila razdelana.

Slovenska prestolnica je ena redkih v svetu, ki nima železniške povezave z osrednjim mednarodnim letališčem v državi (v Sloveniji ga upravlja nemška družba Fraport, ki je leta 2014 kupila Aerodrom Ljubljana).

Udeležil sem se dveh predstavitev državnega prostorskega načrta za nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Kranj/Naklo z okoljskim poročilom (DPN) – v Medvodah 18. junija lani in v Ljubljani 20. junija lani. FOTO: Dejan Javornik

Za povprečno inteligentnega človeka je najbolj logična varianta železniške proge ob gorenjski avtocesti. Železniški tir ob gorenjski avtocesti bi omogočal doseganje hitrosti mednarodnih potniških vlakov med 200 in 300 kilometri na uro (v nasprotju s 100 do 160 kilometrov na uro po predvidenem DPN); tranzitni tovorni promet bi potekal najhitreje čez slovensko ozemlje, ki je že namenjeno cestni infrastrukturi z vsemi negativnimi učinki. Verjetno je tam tudi najlaže pridobiti zemljišča, saj je večina prostora ob avtocesti že v državni lasti. Če vam je vsaj malo mar za slovenske državljane, ki bodo prebivali ob gorenjski železnici in prenašali vse negativne posledice bistveno povečanega števila in dolžine tovornih kompozicij iz vse večje Luke Koper proti državni meji za češkega lastnika tovornega prometa, ki v nasprotju s potniškim prinaša dobiček, če vam je vsaj malo mar za slovenskega kmeta, ki bo ostal brez velikega dela kmetijskih zemljišč, Slovenija pa bo s tem še zmanjšala prehransko samopreskrbo, če vam je vsaj malo mar za ohranitev majhnega slovenskega prostora in zemlje ... sem prepričan, da boste skupaj s svojimi sodelavci pri sprejemanju odločitev upoštevali tudi zdravo kmečko pamet.

Državljani Republike Slovenije nismo neumni in si zaslužimo živeti v lepi, prijazni in pošteni Sloveniji. Slovenci smo dovolj pametni, da lahko ubiramo svojo pot in ni nam treba kar naprej kopirati in uvažati predvsem slabih tujih praks. Razmišljajmo raje s svojo glavo in poleg stroke uporabljajmo tudi zdravo kmečko pamet s ciljem ohraniti prostor za državljane in Slovenijo. Verjetno si večina prebivalstva ne želi živeti v povsem pozidani Sloveniji. Zanima me tudi strateško vprašanje načrtovanja sodobne gorenjske železnice v povezavi s potekom trase iz Kopra skozi Ljubljano oziroma mimo nje. Tovorne vlakovne kompozicije še vedno vozijo skozi center »najlepšega mesta na svetu« do Zaloga, kjer lokomotive obrnejo in jih ponovno pošljejo skozi center Ljubljane in naprej do avstrijske meje. Verjetno je že vse domišljeno? Ali bodo odgovorni naknadno iskali nove rešitve, krpali nedomišljene in neučinkovite izvedbe infrastrukturnega projekta?

Dodajam še vprašanje, kdaj bo vas Medno dobila prehod za pešce čez regionalno cesto Ljubljana–Medvode FOTO: Marjana Hanc

Prosim tudi za odgovor na vprašanje, kje bo potekala trasa gorenjske železnice mimo Ljubljane, pa tudi, kje bo potekala gorenjska železnica od Kranja do avstrijske meje in kako bo rešen predor skozi Karavanke. Dodajam še vprašanje, kdaj bo vas Medno dobila prehod za pešce čez regionalno cesto Ljubljana–Medvode, da bodo lahko vaščani varno prečkali cesto s prenovljenega železniškega postajališča v Mednem in se varno vračali s sprehodov ob Savi ter pri tem na poti iz Vikrč uporabljali tudi viseči most čez Savo – vemo, da starega ni več zaradi poplav v letu 2023. Pri predstavitvi DPN je bilo veliko govora o povečanju varnosti, a kako naj zaupamo izrečenim besedam, če Medno še leta 2025 nima varnega prehoda za pešce?

Verjamem, da nam bo ministrica Alenka Bratušek zagotovila odgovore na postavljena vprašanja in tudi utemeljila razloge za odstop od gradnje novega, sodobnega železniškega tira ob gorenjski avtocesti za prihodnjih sto let. Menim, da imamo državljani Republike Slovenije pravico do javnega in poštenega odgovora. Upam in želim si, da v Sloveniji končno prevladajo neobremenjene strokovne presoje, zdrava kmečka pamet ter skrb za ljudi, prostor, za katerega smo odgovorni, in državo. Odločevalci so odgovorni, da sprejemajo najboljše odločitve za dobrobit slovenskih državljanov in države in ne škodljivih, kot je primer Magna, ne glede na to, katera politična opcija vlada. Služiti državi pomeni veliko čast, največjo možno odgovornost in največjo stopnjo integritete pri sprejemanju odločitev.