Plečnikov stadion, strokovni izziv ali družbeni problem
Njegova geneza je laični in strokovni javnosti dobro poznana, zato o tem ne velja izgubljati besed.
Odpri galerijo
»Postopno propadanje Plečnikovega stadiona narekuje hitro strokovno in učinkovito družbeno ukrepanje.« Foto Leon Vidic
Postopno propadanje Plečnikovega stadiona narekuje hitro strokovno in učinkovito družbeno ukrepanje. Njegova geneza je laični in strokovni javnosti dobro poznana, zato o tem ne velja izgubljati besed, temveč se usmeriti v njegovo možno bodočo vlogo v mestu Ljubljana, saj je bolj ali manj povsem jasno, da ga žal ni mogoče ohraniti v obstoječi fizični in materialni strukturi ter funkciji.
Ker se v zadnjem času pojavljajo različne usmeritve in predlogi o njegovi prihodnji vlogi, je potrebno ponovno valorizirati urbanistične konstante, navedene v projektni nalogi mednarodnega natečaja, razpisanega in izvedenega leta 2009. Nekatere od teh je možno opredeliti na temelju objektivne in deloma tudi subjektivne strokovne presoje, analize in vrednotenja.
Moje mnenje je, da je potrebno stadionu nameniti vlogo osrednjega prireditvenega prostora v mestu Ljubljana, saj gabarita in funkcije tribun ni možno spremeniti ali drugače izkoristiti. Ob omenjenem velja ugotoviti, da nogometni stadion ne sodi več v omenjeno območje iz različnih širših programskih in tudi funkcionalnih vidikov, med drugim je tudi orientacija nogometnega igrišča v smeri vzhod–zahod povsem neprimerna! Ali bi veljalo denar, namenjen prenovi avditorija v Križankah, preusmeriti v »reševanje« aktualne problematike prenove in dozidave Plečnikovega stadiona!?
Prav tako je nesporno, da visoka stolpnica ne sodi na lokacijo bivše bencinske črpalke, saj pogojuje uvoz neposredno ob že prometno zelo obremenjenem križišču Topniške in Dunajske ceste, poleg omenjenega pa je možno ugotoviti, da bi visok objekt na omenjeni lokaciji večino dneva metal senco na prireditveni prostor, kar z različnih vidikov ni ugodno. Še več, tik ob Dunajski cesti kot glavni mestni prometnici so praviloma locirani vsi visoki objekti, vključno s tremi »twinsi«, tako da bi bila lokacija visoke stolpnice na omenjeni lokaciji prej izjema kot pravilo.
V urbanističnih smernicah je med drugim navedeno, da je potrebno upoštevati podano volumetrično analizo, ki žal najkvalitetnejši element Plečnikovega stadiona, t. j. glorieto objekta, v različnih dominantnih vizurah prostora povsem razvrednoti, posebej v razmerju do visoke stolpnice v njegovi neposredni bližini.
Mnenja sem tudi, da je objekt stadiona potrebno obravnavati integralno in celovito in ne le njegovo » notranjo posodo«, kar naj bi bila največja kvaliteta na natečaju zmagovalnega projekta. Ali je Plečnikov stadion kulturni spomenik le z notranje strani!? Vsa pozornost in spoštovanje morata biti posvečena tudi prenovi zunanjega obodnega zidu, kolonadi ob Dunajski cesti in spomeniku vetrov na južni strani objekta.
V svetu je kar nekaj primerov, ko stadioni propadajo iz različnih razlogov, kot na primer stadion v Miamiju, olimpijski stadion v Atenah in olimpijski park in stadion v Sarajevu. Obstajajo pa tudi primeri uspešnih in kvalitetnih rešitev razmerja med starim in novim, ki so uporabljeni v primeru prenove olimpijskega stadiona Montjuic v Barceloni in olimpijskega stadiona v Los Angelesu.
Srečna okoliščina je, da je pred kratkim evropska ustanova Europa Nostra Plečnikovo umetnino uvrstila med ogrožene evropske spomenike, kar narekuje spoštljivo in visoko strokovno prihodnje ukrepanje pri njegovi obravnavi. Upati je le, da stadion ne bo doživel usode Plečnikovega baldahina ob vhodu na Sokolsko zletišče v Tivoliju, izvedenega leta 1934 ter porušenega ob kasnejši prestavitvi železniške proge v Tivoliju. Ob navedenem ni odveč trditev, da je Plečnikov stadion kljub vsemu navedenemu doživel častitljivo starost skoraj 100 let!?
Menim, da predstavlja prenova in dozidava Plečnikovega stadiona zahteven in zanimiv strokovni izziv, seveda le v primeru, če se njegova usoda ne bo reševala po parcialnih strokovnih in družbenih interesih. Prepričan sem tudi, da se uspešna rešitev prenove in dozidave stadiona verjetno »skriva« kar v Plečnikovem vedno sodobnem razumevanju transfunkcije, transpolacije in transformacije arhitekturnih elementov, kar je napredna oblikovalska filozofija tudi za današnji čas in rabo.
Ker se v zadnjem času pojavljajo različne usmeritve in predlogi o njegovi prihodnji vlogi, je potrebno ponovno valorizirati urbanistične konstante, navedene v projektni nalogi mednarodnega natečaja, razpisanega in izvedenega leta 2009. Nekatere od teh je možno opredeliti na temelju objektivne in deloma tudi subjektivne strokovne presoje, analize in vrednotenja.
Moje mnenje je, da je potrebno stadionu nameniti vlogo osrednjega prireditvenega prostora v mestu Ljubljana, saj gabarita in funkcije tribun ni možno spremeniti ali drugače izkoristiti. Ob omenjenem velja ugotoviti, da nogometni stadion ne sodi več v omenjeno območje iz različnih širših programskih in tudi funkcionalnih vidikov, med drugim je tudi orientacija nogometnega igrišča v smeri vzhod–zahod povsem neprimerna! Ali bi veljalo denar, namenjen prenovi avditorija v Križankah, preusmeriti v »reševanje« aktualne problematike prenove in dozidave Plečnikovega stadiona!?
»Moje mnenje je, da je potrebno stadionu nameniti vlogo osrednjega prireditvenega prostora v mestu Ljubljana, saj gabarita in funkcije tribun ni možno spremeniti ali drugače izkoristiti.« Foto Leon Vidic
Prav tako je nesporno, da visoka stolpnica ne sodi na lokacijo bivše bencinske črpalke, saj pogojuje uvoz neposredno ob že prometno zelo obremenjenem križišču Topniške in Dunajske ceste, poleg omenjenega pa je možno ugotoviti, da bi visok objekt na omenjeni lokaciji večino dneva metal senco na prireditveni prostor, kar z različnih vidikov ni ugodno. Še več, tik ob Dunajski cesti kot glavni mestni prometnici so praviloma locirani vsi visoki objekti, vključno s tremi »twinsi«, tako da bi bila lokacija visoke stolpnice na omenjeni lokaciji prej izjema kot pravilo.
V urbanističnih smernicah je med drugim navedeno, da je potrebno upoštevati podano volumetrično analizo, ki žal najkvalitetnejši element Plečnikovega stadiona, t. j. glorieto objekta, v različnih dominantnih vizurah prostora povsem razvrednoti, posebej v razmerju do visoke stolpnice v njegovi neposredni bližini.
Mnenja sem tudi, da je objekt stadiona potrebno obravnavati integralno in celovito in ne le njegovo » notranjo posodo«, kar naj bi bila največja kvaliteta na natečaju zmagovalnega projekta. Ali je Plečnikov stadion kulturni spomenik le z notranje strani!? Vsa pozornost in spoštovanje morata biti posvečena tudi prenovi zunanjega obodnega zidu, kolonadi ob Dunajski cesti in spomeniku vetrov na južni strani objekta.
»Vsa pozornost in spoštovanje morata biti posvečena tudi prenovi zunanjega obodnega zidu.« Foto Leon Vidic
V svetu je kar nekaj primerov, ko stadioni propadajo iz različnih razlogov, kot na primer stadion v Miamiju, olimpijski stadion v Atenah in olimpijski park in stadion v Sarajevu. Obstajajo pa tudi primeri uspešnih in kvalitetnih rešitev razmerja med starim in novim, ki so uporabljeni v primeru prenove olimpijskega stadiona Montjuic v Barceloni in olimpijskega stadiona v Los Angelesu.
Srečna okoliščina je, da je pred kratkim evropska ustanova Europa Nostra Plečnikovo umetnino uvrstila med ogrožene evropske spomenike, kar narekuje spoštljivo in visoko strokovno prihodnje ukrepanje pri njegovi obravnavi. Upati je le, da stadion ne bo doživel usode Plečnikovega baldahina ob vhodu na Sokolsko zletišče v Tivoliju, izvedenega leta 1934 ter porušenega ob kasnejši prestavitvi železniške proge v Tivoliju. Ob navedenem ni odveč trditev, da je Plečnikov stadion kljub vsemu navedenemu doživel častitljivo starost skoraj 100 let!?
Menim, da predstavlja prenova in dozidava Plečnikovega stadiona zahteven in zanimiv strokovni izziv, seveda le v primeru, če se njegova usoda ne bo reševala po parcialnih strokovnih in družbenih interesih. Prepričan sem tudi, da se uspešna rešitev prenove in dozidave stadiona verjetno »skriva« kar v Plečnikovem vedno sodobnem razumevanju transfunkcije, transpolacije in transformacije arhitekturnih elementov, kar je napredna oblikovalska filozofija tudi za današnji čas in rabo.
