Privatizacija države
Vsa politika kaže nedržavotvorni obraz pri svojem ravnanju.
En sam »ravs in kavs«. Začetek takoj po zamenjavi oblasti. Takoj trije referendumi, ki so v bistvu pripravljali teren za ravnanje političnih strank in »civilnih iniciativ«, globoko usidranih v politična dogajanja in ekonomske učinke njim v prid. Sindikati javnega sektorja so se pridružili tem zahtevam ali so jih celo prehiteli, ne da bi predstavili tudi dodatno vrednost na njihovem področju, če se jim ustreže.
V tem razgretem političnem položaju smo vse bliže poluradni privatizaciji države na skrivni način. Recept je znan iz privatizacije nekdanjih državnih podjetij. Pravzaprav gre za dva tipa privatizacije. Prvi je spraviti državno podjetje na kolena in jo nato prodati pod ceno zasebnim ponudnikom, ki so tudi podružnice drugih držav. Drugi način je, da se ga popolnoma podredi s »svojimi« kadri in tako v bistvu spremeni v strankarsko poldržavno podjetje. Ugodnosti in dobički gredo delno strankam v smislu promocij in sredstev. Zavoženi posli takih podjetij gredo v breme države. Idealna kombinacija.
Prvi del privatizacije poteka že precej let – finančno in ekonomsko spraviti državo na kolena.
Za preprečitev kontrole je najboljši način ustvariti tako močno in nepregledno birokracijo ter zakonodajo z nastopom vsake vlade, da ni možnosti uspeha v borbi proti njej. Idealno za razvoj vseh vrst korupcije. Ta pogoj je že v veliki meri dosežen. Drugi del se tudi že odvija od samega nastanka samostojne države Slovenije. Vrhunec poteka prav zdaj. To je načelo »jaz sem država«. Za uspeh je potrebna močna podpora civilnih iniciativ, ki nasprotujejo aktualni oblasti. Ena od teh civilnih iniciativ je vključena v privatizacijo države že od samega nastanka države. Gasilcev in njihovih društev ne štejem mednje.
