Vetrnice na Pohorju?
Že nekaj časa buri duhove ideja, da bi na Pohorju postavili 56 velikih vetrnic, ki jo poskušajo realizirati brez javne razprave ter proti interesom okoliškega prebivalstva in gospodarstva. Zdi se, da so vsi argumenti (razen dobičkarstva) na strani prebivalcev, ki poskušajo na vse načine preprečiti to norost. Pod krinko »zelenega prehoda« se vsiljuje projekt, ki nekaterim ideološko ugaja, a je zelo škodljiv za naravno okolje in ne bo pozitivno vplival na podnebje.
Slovenija je revna s surovinami, večino rudnih bogastev smo že porabili. Pravzaprav je edino pravo naravno bogastvo, ki ga imamo, lepo ohranjeno naravno okolje – in to je konec koncev glavni temelj turizma, ta pa je v zadnjih dvajsetih letih zelo pomembna gospodarska panoga. Vetrnice so smrt za turizem, so pa blagodejne za žepe zaslužkarjev. Zgodba, da bodo turisti hodili gledat vetrnice, ki jih je v Evropi na stotisoče, je pravljica za naivne otroke.
Naj navedem nekaj podatkov, ki nazorno kažejo, da projekt vetrnic ni okolju prijazen: na sleme Pohorja bo treba spraviti 67.200 ton betona, 14.560 ton jekla, 260 ton bakra, 170 ton aluminija, več kot 100 ton redkih kovin, pa še nekaj sto ton mešanih materialov. Te ogromne količine seveda ne pridejo same v gozd. Treba je posekati veliko dreves, zgraditi ceste do lokacij, po njih pripeljati gradbeno mehanizacijo, odpeljati izkopani material (in tega ni malo, v gradbeno jamo za vsako vetrnico bi lahko spravili več kot 30 majhnih avtomobilov; tako velika jama je potrebna za stabilizacijo, da se vetrnica v vetru ne prevrne). Tla, po katerih bo vozila taka težka mehanizacija, bodo trajno uničena in deževnica bo zato neovirano tekla v dolino (kaj pa to pomeni, smo doživeli letos poleti). Zato imajo prav tisti, ki se zavzemajo, da bi se vetrnice postavljale samo na že degradiranih območjih, ne pa z uničevanjem žive narave. Na predvidenih lokacijah je zelo trda kamnina, v katero je težko kopati, kar močno podraži gradnjo, po drugi strani je ta kamen zelo cenjen. Morda investitorji računajo, da bodo pri tem projektu prišli do neuradnih kamnolomov brez ustreznih dovoljenj in koncesij. Resno se je treba vprašati, zakaj hočejo vetrnice postavljati točno tam, kjer je najtrša kamnina v Sloveniji.
Zato sta vprašljivi tudi učinkovitost in gospodarnost. Investitorje seveda mikajo visoke subvencije (ki so gotovo glavni razlog za ta projekt, gre za prelivanje javnega denarja v zasebne žepe), s stališča javnega interesa pa bi morali biti odločilni drugi kriteriji. Potek vsiljevanja tega projekta žal spominja na Teš 6 in lakirnico v Hočah. Upajmo, da smo se iz preteklih napak tudi kaj naučili.
