Gnezdi več kot 1100 parov
V Sloveniji so do zdaj opazili 13 vrst galebov, na ozemlju države pa gnezdijo tri.
Odpri galerijo
Direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije dr. Damijan Denac.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps) je v Sloveniji do zdaj opazilo 13 vrst galebov, vendar na našem ozemlju gnezdijo le tri. Kolonija rečnih galebov na Ptujskem jezeru je daleč največja skupina teh ptic v Sloveniji. Poleg njih tam gnezdijo še črnoglavi in rumenonogi galebi. Najbrž najbolj znani so zadnji. Ljudski glas jim pravi kar morski galebi, ker večinoma pač živijo ob morju, a je takšno poimenovanje napačno. Morski galeb je namreč vrsta, ki živi na severu Evrope in ga v Sloveniji opazijo zelo redko, gnezdi pa sploh ne.
Pred tremi tedni so na Ptuju začeli opažati množičen pogin rečnih galebov. Po besedah direktorja Dopps dr. Damijana Denaca so našteli približno 170 trupel. Čeprav je veterinarski inštitut opravil analizo mrtvih ptic, vzroka za pogin niso odkrili – razen da so umrle zaradi odpovedi vitalnih organov zaradi zaužitja neznane strupene snovi –, kaj šele krivca zanj.
Največ je rečnih
Galebi pri nas gnezdijo relativno kratek čas in so precej redki. Najprej so začeli gnezditi rečni galebi, na začetku 80. let prejšnjega stoletja, kmalu zatem, ko je zaradi zajezitve Drave za potrebe hidroelektrarne Formin nastalo Ptujsko jezero. Po besedah Denaca je gnezdenje galebov v celinskih delih Evrope nasploh povezano z velikimi akumulacijskimi jezeri.
Rečni galebi so najbolj razširjena vrsta teh ptic v Sloveniji. Predvsem na Ptujskem jezeru jih gnezdi oziroma jih je do letošnjega pomora gnezdilo več kot 850 parov. Njihovo število se je hitro povečevalo od leta 2004, ko so Dravske elektrarne Maribor, h katerim spada Formin in upravljajo jezero, po nasvetih Dopps zgradile dva dodatna umetna otoka, na katerih lahko gnezdijo.
Rečni galebi so kolonijske ptice, se pravi, da živijo v velikih skupinah. Ker je območje njihovega gnezdenja krajevno precej majhno, so jih leta 1994, ko so v Sloveniji delali zadnji seznam ogroženih vrst, uvrstili na rdeči seznam ogroženih vrst. Vendar Denac opozarja, da jih je takrat gnezdilo približno 50 parov. Rdeči seznam ptic v Sloveniji je sicer obupno zastarel in zdaj pripravljajo novega, vendar bo zaradi usklajevanja različnih strokovnih akterjev glede vsebine do objave verjetno minilo še kar nekaj časa.
Na Ptujskem jezeru, v koloniji rečnih galebov, gnezdijo tudi črnoglavi galebi. Pojavili so se leta 2006, zdaj je tam 13 parov. V koloniji zaradi tega ni težav, saj gre za vrsti, ki brez težav živita druga ob drugi. Lahko se celo uspešno parita in na Ptujskem jezeru živijo tudi križanci med rečnimi in črnoglavimi galebi.
Največja vrsta galebov, ki gnezdijo v Sloveniji, so rumenonogi. Ti živijo predvsem ob morju. Zanimivo je, da so prvič opazili, da gnezdijo pri nas, šele leta 1986, na nasipih v Sečoveljskih solinah. Zdaj gnezdi približno 300 parov.
Selitev
Če sta populaciji rečnih galebov z gnezdišči omejeni predvsem na Ptujsko jezero, se zdijo rumenonogi bolj prilagodljivi na druga okolja. Poleg solin so najprej začeli gnezditi v Škocjanskem zatoku pri Kopru. Naselili so se tudi v koloniji rečnih galebov na Ptujskem jezeru, kjer je zdaj par ali dva. V nasprotju s črnoglavimi niso nič kaj prijetni sostanovalci, saj včasih požrejo kakšno jajce ali celo mladiča druge vrste. Vendar jih galebji sorodniki ne morejo pregnati, ker so rumenonogi večji. Manjši očitno ne poznajo pregovora, da je v slogi moč, saj po sogovornikovih besedah ne združijo moči, da bi pregnali neljube sosede.
A na Ptujskem jezeru so rumenonogi galebi eksotika. So se pa naselili tudi v nekaterih mestih. Na primer v Ljubljani. Gnezdijo predvsem na ravnih strehah, kjer je nasut pesek. V glavnem mestu jih je od 10 do 13 parov. V Mariboru pa so našli gnezdo rumenonogega galeba v strogem središču, na strehi gledališča.
Denac pravi, da takšne selitve niso nič nenavadnega, saj jih poznajo tudi v drugih državah. Mogoče so, ker so galebi izjemno prilagodljivi. Niso izbirčni pri hrani – poleg rib so na njihovem jedilniku v mestih predvsem najrazličnejši odpadki – in v nasprotju s splošnim prepričanjem niso ekskluzivno vodni ptiči. Kakor pojasni Denac, stoječe vode, se pravi morja ali jezer, sploh ne potrebujejo. Pa še to: tudi rečni galebi ne živijo samo na rekah oziroma jezerih, videti jih je mogoče tudi v slovenskem morju. Razdalja med Ptujem in morjem ni zanje nobena težava, a na Primorskem ne gnezdijo. Ali pa njihovih gnezd tam še niso opazili.
Invazivci
Direktor Dopps pravi, da je širjenje naselitvenega prostora pri pticah, če so okoliščine zanje ugodne, naravni pojav. Širjenja galebov v notranjost Slovenije po njegovem tudi ne moremo povezovati s segrevanjem ozračja. Je pa res, da možnosti za širitev rumenonogega galeba v notranjost ustvarjamo predvsem ljudje, z neodgovornim ravnanjem z odpadki in puščanjem hrane za hišne ljubljenčke na prostem.
Tako kot galebi znajo zanje ugodne okoliščine še bolje izkoristiti izjemno inteligentne srake in sive vrane. Predvsem drugih je v zadnjih letih precej več, kot jih je bilo. A Denac pravi, da jih nikakor ni dramatično več kot včasih. Gre predvsem za to, da jih je več v mestih, kjer brskajo po odpadkih. Po njegovem smo postali tudi izredno občutljivi. Včasih so ljudje imeli gnezdo štorkelj ali lastovic na hiši za dobro znamenje, zdaj pa celo kličejo na Dopps in hočejo, da jim gnezda odstranijo s hiš, ker jih motijo iztrebki.
Kljub širitvi nekaterih vrst ptic Denac zanika, da bi šlo za invazivne vrste. Predvsem zato, ker jih ni nihče sem naselil namerno ali razširil nenamerno, ampak so se naselile same. Zato po njegovem o katerikoli vrsti ptic kot invazivni vrsti v Sloveniji ne moremo govoriti.
Sploh pa so galebi, srake in vrane redki uspešni primeri. Pri veliko več drugih vrstah ptičev namreč opažajo krčenje njihovega naselitvenega prostora in upadanje njihovega števila.
Pred tremi tedni so na Ptuju začeli opažati množičen pogin rečnih galebov. Po besedah direktorja Dopps dr. Damijana Denaca so našteli približno 170 trupel. Čeprav je veterinarski inštitut opravil analizo mrtvih ptic, vzroka za pogin niso odkrili – razen da so umrle zaradi odpovedi vitalnih organov zaradi zaužitja neznane strupene snovi –, kaj šele krivca zanj.
Največ je rečnih
Galebi pri nas gnezdijo relativno kratek čas in so precej redki. Najprej so začeli gnezditi rečni galebi, na začetku 80. let prejšnjega stoletja, kmalu zatem, ko je zaradi zajezitve Drave za potrebe hidroelektrarne Formin nastalo Ptujsko jezero. Po besedah Denaca je gnezdenje galebov v celinskih delih Evrope nasploh povezano z velikimi akumulacijskimi jezeri.
Rečni galebi so najbolj razširjena vrsta teh ptic v Sloveniji. Predvsem na Ptujskem jezeru jih gnezdi oziroma jih je do letošnjega pomora gnezdilo več kot 850 parov. Njihovo število se je hitro povečevalo od leta 2004, ko so Dravske elektrarne Maribor, h katerim spada Formin in upravljajo jezero, po nasvetih Dopps zgradile dva dodatna umetna otoka, na katerih lahko gnezdijo.
Rečni galebi so kolonijske ptice, se pravi, da živijo v velikih skupinah. Ker je območje njihovega gnezdenja krajevno precej majhno, so jih leta 1994, ko so v Sloveniji delali zadnji seznam ogroženih vrst, uvrstili na rdeči seznam ogroženih vrst. Vendar Denac opozarja, da jih je takrat gnezdilo približno 50 parov. Rdeči seznam ptic v Sloveniji je sicer obupno zastarel in zdaj pripravljajo novega, vendar bo zaradi usklajevanja različnih strokovnih akterjev glede vsebine do objave verjetno minilo še kar nekaj časa.
Na Ptujskem jezeru, v koloniji rečnih galebov, gnezdijo tudi črnoglavi galebi. Pojavili so se leta 2006, zdaj je tam 13 parov. V koloniji zaradi tega ni težav, saj gre za vrsti, ki brez težav živita druga ob drugi. Lahko se celo uspešno parita in na Ptujskem jezeru živijo tudi križanci med rečnimi in črnoglavimi galebi.
Največja vrsta galebov, ki gnezdijo v Sloveniji, so rumenonogi. Ti živijo predvsem ob morju. Zanimivo je, da so prvič opazili, da gnezdijo pri nas, šele leta 1986, na nasipih v Sečoveljskih solinah. Zdaj gnezdi približno 300 parov.
Selitev
Če sta populaciji rečnih galebov z gnezdišči omejeni predvsem na Ptujsko jezero, se zdijo rumenonogi bolj prilagodljivi na druga okolja. Poleg solin so najprej začeli gnezditi v Škocjanskem zatoku pri Kopru. Naselili so se tudi v koloniji rečnih galebov na Ptujskem jezeru, kjer je zdaj par ali dva. V nasprotju s črnoglavimi niso nič kaj prijetni sostanovalci, saj včasih požrejo kakšno jajce ali celo mladiča druge vrste. Vendar jih galebji sorodniki ne morejo pregnati, ker so rumenonogi večji. Manjši očitno ne poznajo pregovora, da je v slogi moč, saj po sogovornikovih besedah ne združijo moči, da bi pregnali neljube sosede.
A na Ptujskem jezeru so rumenonogi galebi eksotika. So se pa naselili tudi v nekaterih mestih. Na primer v Ljubljani. Gnezdijo predvsem na ravnih strehah, kjer je nasut pesek. V glavnem mestu jih je od 10 do 13 parov. V Mariboru pa so našli gnezdo rumenonogega galeba v strogem središču, na strehi gledališča.
Denac pravi, da takšne selitve niso nič nenavadnega, saj jih poznajo tudi v drugih državah. Mogoče so, ker so galebi izjemno prilagodljivi. Niso izbirčni pri hrani – poleg rib so na njihovem jedilniku v mestih predvsem najrazličnejši odpadki – in v nasprotju s splošnim prepričanjem niso ekskluzivno vodni ptiči. Kakor pojasni Denac, stoječe vode, se pravi morja ali jezer, sploh ne potrebujejo. Pa še to: tudi rečni galebi ne živijo samo na rekah oziroma jezerih, videti jih je mogoče tudi v slovenskem morju. Razdalja med Ptujem in morjem ni zanje nobena težava, a na Primorskem ne gnezdijo. Ali pa njihovih gnezd tam še niso opazili.
Invazivci
Direktor Dopps pravi, da je širjenje naselitvenega prostora pri pticah, če so okoliščine zanje ugodne, naravni pojav. Širjenja galebov v notranjost Slovenije po njegovem tudi ne moremo povezovati s segrevanjem ozračja. Je pa res, da možnosti za širitev rumenonogega galeba v notranjost ustvarjamo predvsem ljudje, z neodgovornim ravnanjem z odpadki in puščanjem hrane za hišne ljubljenčke na prostem.
Tako kot galebi znajo zanje ugodne okoliščine še bolje izkoristiti izjemno inteligentne srake in sive vrane. Predvsem drugih je v zadnjih letih precej več, kot jih je bilo. A Denac pravi, da jih nikakor ni dramatično več kot včasih. Gre predvsem za to, da jih je več v mestih, kjer brskajo po odpadkih. Po njegovem smo postali tudi izredno občutljivi. Včasih so ljudje imeli gnezdo štorkelj ali lastovic na hiši za dobro znamenje, zdaj pa celo kličejo na Dopps in hočejo, da jim gnezda odstranijo s hiš, ker jih motijo iztrebki.
Kljub širitvi nekaterih vrst ptic Denac zanika, da bi šlo za invazivne vrste. Predvsem zato, ker jih ni nihče sem naselil namerno ali razširil nenamerno, ampak so se naselile same. Zato po njegovem o katerikoli vrsti ptic kot invazivni vrsti v Sloveniji ne moremo govoriti.
Sploh pa so galebi, srake in vrane redki uspešni primeri. Pri veliko več drugih vrstah ptičev namreč opažajo krčenje njihovega naselitvenega prostora in upadanje njihovega števila.
