Ko kralj sestopa s trona

Ni nujno, da je kdo na vodilnem mestu 70 let, da se nekdo ne spomni nobenega prejšnjega voditelja.
Fotografija: Osnovnošolski otroci in mlajši od njih se ne spomnijo nobenega drugega predsednika države kot Boruta Pahorja. FOTO: Tadej Regent
Odpri galerijo
Osnovnošolski otroci in mlajši od njih se ne spomnijo nobenega drugega predsednika države kot Boruta Pahorja. FOTO: Tadej Regent

Osnovnošolski otroci in mlajši od njih se ne spomnijo nobenega drugega predsednika države kot Boruta Pahorja. Vsaj tisti, ki poznajo osnovne obrise delovanja države. Ni nujno, da je kdo na vodilnem mestu 70 let, tudi deset let je dolga doba.

O Pahorju si lahko mislimo marsikaj. Od volilne kampanje, s katero je leta 2012 vstal iz debakla vlade in volilnega poloma stranke leta 2011, do danes je njegovo predsedovanje neprekinjen niz populizma in hotenja, da bi ugajal vsem. Pri tem je nesporno uspešen. Že deset let je na vrhu ali le malo pod njim vseh merjenj priljubljenosti politikov.

Z oktobrskimi predsedniškimi volitvami se bo po desetletju nepreklicno končalo Pahorjevo predsedovanje. Ker kralj merjenj priljubljenosti sestopa s trona, je jasno, da ima marsikdo željo, da bi ga zamenjal.

Na dosedanjih predsedniških volitvah se je pokazalo, najbolj leta 2007, da kandidat desnice v Sloveniji nima možnosti za izvolitev. Takrat sta proti skupnemu kandidatu desnice Lojzetu Peterletu na levi nastopala nič kaj karizmatična Mitja Gaspari in Danilo Türk. V prvem krogu je dobil največ glasov Peterle, v drugem pa je zmagal tisti od kandidatov levice, ki je po naključju dobil nekaj več glasov – niti 4000 več ne – od drugega. Takrat je bil to Türk. Če bi jih dobil Gaspari, bi bil naslednjih pet let predsednik pač on.

Ko je v letošnji volilni kampanji še pred uradnim začetkom iz nje iz kdo ve kakšnih osebnih razlogov – verjetno zaradi strankarskega pogleda na predvolilne raziskave javnega mnenja – odfrčala Marta Kos, se je zgodba zdela končana. Da bo torej novi predsednik predsednica, Nataša Pirc Musar, ki jo zaradi njenega delovanja predvsem v zadnjem času večina volivcev doživlja kot zmerno levo usmerjeno. Povrhu kandidira brez uradnega strankarskega zaledja, kar je Slovencu, kot kažejo lokalne volitve, še posebej milo. Kandidat desnice, strumni vojak generala Slovenske demokratske stranke Anže Logar, razen na dostojen poraz v drugem krogu ni mogel računati na kaj več. Kako bo na to vplivala kandidatura Novega Slovenca Janeza Ciglerja Kralja, je težko oceniti, a Logarjev preboj v drugi krog bi težko preprečil.

Bi. Če ne bi v izteku rokov za kandidaturo v tekmo stopil še Milan Brglez. Umirjeni profesor politologije, nekdanji predsednik državnega zbora in zdaj predstavnik Socialnih demokratov bi lahko zelo premešal volilne karte na levi in nasploh. Lahko se zgodi, da se bodo za drugi krog udarili trije dokaj izenačeni kandidati, in ne bi bilo presenečenje, če se katerikoli od njih ne bi uvrstil v drugi krog.

Vladajoče Gibanje Svoboda bo, ker Kosova ne bo kandidirala, očitno vseeno nekoga podprlo, dolgo okleva tudi Levica. Morda bi bilo še najbolje, čeprav ne tudi najbolj politično modro, da bi za kandidata postavila svojega državnozborskega poslanca Miho Kordiša. Ta bi v tekmo vsaj vpeljal temo zdravstva oziroma tega, kam ga vodi zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan, ki mu je premier Robert Golob očitno pustil povsem proste roke pri vodenju resorja. Bešič Loredan je tisti minister, ki pravi, da ne more vplivati na to, kaj počnejo zavarovalnice in kam se pretaka njihov denar.

Zdravstvenemu ministru Danijelu Bešiču Loredanu (na fotografiji desno) je premier Robert Golob očitno pustil povsem proste roke pri vodenju resorja. FOTO: Leon Vidic/Delo
Zdravstvenemu ministru Danijelu Bešiču Loredanu (na fotografiji desno) je premier Robert Golob očitno pustil povsem proste roke pri vodenju resorja. FOTO: Leon Vidic/Delo

Gre za zgodbo o tem, da nameravata Zavarovalnica Triglav in Sava Re prek svojega podjetja z Bleda v Ljubljani zgraditi zasebno, kar za marsikoga zveni elitno, kliniko. Lastniška struktura zavarovalnic pa je taka: v Triglavu imata sklada v lasti Republike Slovenije 62,6 odstotka delnic. V Savi Re ima Slovenski državni holding 19,6 odstotka, Republika Slovenija 15,4 odstotka, Zajamčeni podsklad javnih uslužbencev 2,1 odstotka in (državna) Kapitalska družba 1,5 odstotka delnic. Ker je Kapitalska družba edina lastnica Modre zavarovalnice, ki ima v lasti 4,6 odstotka Save Re, je zavarovalniška skupina v 43,2-odstotni lasti države. Drugi delničarji so razdrobljeni in državi ne sežejo niti do gležnjev. Minister torej ne samo da lahko, ampak bi moral vplivati na to, kaj počnejo zavarovalnice in kam se pretaka njihov denar. Lahko in bi moral, ampak noče.

Zdravstvo žalibog je in bo v prihodnjih letih, ko se bo odločalo, ali se bo obrnilo v javno ali zasebno smer, ena najpomembnejših tem v državi. Zato bi morali nujno še pred odločanjem o tem, kdo bo predsednik/predsednica, izvedeti, kaj si kot bodoča glavna moralna avtoriteta v državi, kar Pahor sicer ni hotel biti, kateri od kandidatov misli o prihodnji ureditvi zdravstva.

Komentarji: