Argonavti, Rimljani pa še Napoleon

Večji del pasje vroče nedelje smo bili varno skriti za štirimi zidovi, ko je vročina začela nekoliko popuščati, pa so nas zasrbele pete. Odpravili smo se v Logatec in na Vrhniko, ki sta ravno prav oddaljena od Ljubljane, da se lahko na pot odpravimo tudi takrat, ko doma že kaj postorimo ali le malce dlje spimo.

Pod rekordno zastavo

Naša prva postojanka je bil očarljivi dvorec v Logatcu, ki ga je postavil idrijski upravnik Urban Ainkhürn, graščak na Ljubeku in Hošperku. Deželni knez je gospostvo in grad leta 1606 zastavil Adamu pl. Mosconu, nato je bil lastnik Ehrenreich Lamberg, od leta 1620 pa Eggenbergi. Današnjo podobo je dvonadstropnemu dvorcu pravokotnega tlorisa z vogalnimi stolpi in imenitnim renesančnim polkrožno zaključenim portalom v prvi polovici 17. stoletja nadel knez Janez Anton Eggenberg. Potem je romal v last rodbine Cobenzl, leta 1810 je pripadel Mihaelu Coroniniju - Cronbergu, leta 1846 pa je graščino odkupil knez Windischgrätz.

Logaški grad obdaja park, v katerem so kavarna, travnato nogometno igrišče, dve igrišči za odbojko na mivki ter kamp za šotore in avtodome. FOTO: Agata Rakovec Kurent

Po drugi svetovni vojni je bil grad nacionaliziran, v njem pa so bili dolga leta prostori vzgojnega zavoda za mladino. Leta 2003 je upravljanje grajskega kompleksa prevzelo športno, turistično in kulturno društvo Grajski park Logatec, ki s svojimi partnerji skrbi za obnovitvena dela. V njem naj bi med drugim uredili vinsko klet, poročno dvorano in restavracijo. Grad obdaja park, v katerem so kavarna, travnato nogometno igrišče, dve igrišči za odbojko na mivki ter kamp za šotore in avtodome. Okoli parka teče potok Logaščica, ob katerem lahko v prijetni senci posedimo na klopci.

Cerkev Rožnovenske Matere božje ima bogato opremo iz 18. stoletja FOTO: Agata Rakovec Kurent

Na drugi strani Tržaške ceste je cerkev Rožnovenske Matere božje, ki je bila v pisnih virih omenjena leta 1526, na novo je bila sezidana leta 1754, v začetku 20. stoletja pa dozidana. V cerkvi je bogata oprema s sredine 18. stoletja. Sredi kraja je vredna ogleda tudi Tollazzijeva štirna na Čevici, zgrajena po naročilu vaškega trgovca Tomaža Tollazzija leta 1883. Idejno se navezuje na furlanske vzore in je izjemen primer gradenj vodnjakov na tem območju.

Tollazzijevo štirno so leta 2009 obnovili, vsako leto na kresni večer (24. junija) pa gosti etnološko glasbeno prireditev Večer pri vodnjaku. FOTO: Agata Rakovec Kurent

Nad Logatcem le stežka spregledate ogromno zastavo, ki plapola na 50 metrov visokem drogu na hribu Sekirica. Izobesili so jo junija lani, je največja slovenska zastava in meri kar 15 krat 7,5 metra. Na Sekirico se lahko v približno 20 minutah tudi povzpnete, pot vodi mimo smučarskih skakalnic. Prijeten postanek lahko naredite ob ribniku Lokev, kjer so nas pozdravile race.

V daljno in bližnjo preteklost

Navdušenci nad zgodovino ne smete zamuditi ogleda spomenika sestreljenemu ameriškemu bombniku B-24H Liberator in njegovi posadki. Table vas bodo do tja usmerjale iz središča Logatca, a makadamska cesta, ki vodi do spomenika, ni v najboljšem stanju, zato je zadnji kilometer ali dva bolje narediti peš. Pot je čudovita, saj vodi mimo pisanih travnikov, polnih življenja.

Sestreljeni ameriški bombnik je bil del operacije Big Week, v kateri so zavezniške letalske sile od 20. do 26. februarja 1944 intenzivno bombardirale nemške in avstrijske strateške točke. Naloga 15. zračne sile ameriškega zračnega letalstva 25. februarja 1944 je bila bombardirati tovarno krogličnih ležajev in proizvodnje letal Messerschmidt v nemškem Regensburgu, a ko so ameriška letala preletela Trst in Reko, so jih napadli nemški lovci.

Takrat je bil napaden tudi bombnik B-24H Double Trouble in letalo je zajel ogenj. Pilot je ukazal posadki, naj izskoči, sam pa je poskušal pristati in rešiti tiste, o katerih je menil, da so še živi. S skokom se je rešilo vojakov, zajeli so jih domobranci, nato pa jih predali Nemcem. Vojno so preživeli, se vrnili v ZDA in si tam ustvarili družino.

Edina ohranjena fotografija ameriškega bombnika B-24H Double Trouble, ki je strmoglavil pri Logatcu. FOTO: Agata Rakovec Kurent

Pet članov posadke s pilotom vred je umrlo, njihova trupla in letalo pa so po strmoglavljenju oplenili in vojake so pokopali šele po sedmih dneh. Po vojni so njihove ostanke pokopali na ameriškem vojaškem pokopališču v italijanskem Nettunu. Na spomeniku si lahko preberemo, kaj se je zgodilo s preživelimi člani posadke in kdo so bili pokojniki.

Najbrž največja znamenitost Logatca pa so rimske ostaline. Na Brstu nad Martinj Hribom, pri Jakovici in na Lanišču nad Kalcami so se ohranili ostanki treh manjših rimskih utrdb z zidom iz sklopa claustra Alpium Iuliarum, poznorimskega sistema zapor, ki je varoval prehode do osrčja rimskega imperija. Arheološke ostaline sistema potekajo v presledkih od Reke na Hrvaškem do Posočja, postavitev zapor pa kaže na namensko izrabo naravnih danosti razgibanega terena.

Najdaljši del claustra Alpium Iuliarum je Ajdovski zid, ki se med Vrhniko in Logatcem vije proti Zaplani. V dolžino meri več kot 6700 metrov in ima vsaj 35 obrambnih stolpov. Tu je tudi izhodišče Smaragdne dogodivščine, nad katero bodo navdušeni najmlajši in družine. Vaša naloga je, da v knjižico (dobite jo v TIC Vrhnika na Tržaški cesti 9 na Vrhniki, v gostišču Mesec na Zaplani in v hotelu Mantova na Cankarjevem trgu na Vrhniki) zberete vse žige, da boste na cilju prejeli zasluženo nagrado. Smaragdna dogodivščina se začne ob stari cesti med Vrhniko in Logatcem, tik ob odcepu za Zaplano (avtobusna postaja Cesarski vrh).

Napoleonov drevored, najdaljši lipov drevored v Sloveniji FOTO: Agata Rakovec Kurent

Še pred tem vas bo cesta iz Logatca proti Vrhniki vodila skozi Napoleonov drevored, najdaljši lipov drevored v Sloveniji. Dolg je 1900 metrov, sestavlja ga 290 lipovcev in lip in je največji spomenik naravne dediščine v logaški občini. Po ljudskem izročilu so ga zasadili okoli leta 1805, v spomin na poroko med Napoleonom Bonapartejem in Marijo Luizo, hčerjo avstrijskega cesarja Franca II. Na začetku naj bi se imenoval Luizin drevored, kasneje pa se ga je prijelo ime slavnega generala.

Od 25. junija do 11. julija organizirajo v Logatcu že 12. Poletni glasbeni festival Cantabile. Tokrat se bo zvrstilo sedem dogodkov: 25. junija bo na Trgu sv. Nikolaja Operna noč, sledili bodo predstava Trije psi za najmlajše, večer balkanske glasbe, koncerta Ave Maria in Štirje letni časi, večer z danskim mladinskim orkestrom, za konec pa pop večer s simfoniki Cantabile in skupino Pop Design. Večina dogodkov ima prost vstop.

Cankarjevo mesto vabi

Vrhnika je rojstno mesto našega največjega pisatelja, zato se spodobi, da na naslovu Na klancu 1 obiščemo Cankarjevo spominsko hišo. Skromna lesena s slamo krita koča, v kateri se je leta 1876 rodil Ivan Cankar, je sicer leta 1879 pogorela in revna družina se je morala večkrat seliti, novi lastniki pa so stavbo leto po požaru prezidali in ji dali podobo, kakršno ima še danes.

V Cankarjevi spominski hiši so na ogled tudi številni prevodi njegovih del. FOTO: Agata Rakovec Kurent

Ogledamo si jo lahko v spremstvu zelo zgovornega in zabavnega vodiča, ki pove tudi marsikaj o pisateljevih pregrehah, v njej pa so na ogled zbirka predmetov, ki prikazuje bivanjske razmere revne družine na prelomu 19. stoletja v 20., Cankarjevi prvotiski, fotografije pisateljskega zvezdnika in njegovih sodobnikov ter njegovi avtoportreti in risbe.

Ena najpomembnejših stavb na Vrhniki je Lavrenčičeva hiša ali stara pošta, kjer je leta 1728 prenočil sam cesar Karel VI. Poglede mimoidočih privablja tudi krasna Kunstljeva vila iz leta 1911, narejena iz lesa, ki je bil osnovni kruh njenega lastnika, trgovca Josipa Kunstlja.

Imajo tudi čisto novo atrakcijo, Časovno postajo Vrhnika. Gre za zanimivo razstavo v prenovljeni železniški postaji, ki s sodobno tehnologijo in nostalgičnim ambientom navdušuje obiskovalce vseh starosti. Odprta je vsak prvi vikend v mesecu med 14. in 17. uro, vstop pa je brezplačen. Poleti lahko Časovno postajo obiščete v soboto, 5., in nedeljo, 6. julija, ter v soboto, 2., in nedeljo, 3. avgusta.

Ena najpomembnejših stavb na Vrhniki je Lavrenčičeva hiša ali stara pošta, kjer je leta 1728 prenočil sam cesar Karel VI. FOTO: Igor Modic

Čaka vas vožnja z vlakom skozi zgodovino z VR-očali, pot pa vas bo vodila od koliščarjev do prve avtoceste. Ogledali si boste lahko avtentično prometno pisarno in čakalnico, pravo parno lokomotivo iz leta 1957, se preizkusili v interaktivnem kvizu, izkušeni vodniki pa vas bodo navdušili s številnimi zgodbami.

Vrhnika pa ni le rojstno mesto Cankarja, na tamkajšnjem koncu znova privre na dan reka s sedmimi imeni, Ljubljanica. Njeni zadnji trije izviri so Bistra, Retovje in Močilnik. Zadnjega najdemo na koncu istoimenske doline, kjer blizu zapuščenega gostinskega lokala pod visokimi prepadnimi stenami, imenovanimi tudi Hudičeve skale, vre na dan Veliki Močilnik. Nad mostičkom čez izvir v kotu doline je v skalo vtisnjena Jazonova pest.

Po legendi naj bi se namreč tu končala plovba grškega mitološkega junaka Jazona in argonavtov po Ljubljanici. Tu so ladjo razstavili in jo na ramenih prenesli proti Jadranskemu morju. Nekoliko naprej od gostišča izvira Mali Močilnik. Prijeten krožni sprehod okoli izvira je krasna poletna izbira, saj v senci nikoli ni prevroče. Bolj aktivni si lahko vse do 30. septembra po dogovoru v Sup-kanu Vrhnika izposodite sup in slikovito reko doživite čisto drugače ali pa se povzpnete na 733 metrov visoko Planino in na vrhu občudujete razgled s stolpa, potem pa si v koči privoščite okusno kosilo. Planina je tudi stičišče mnogih planinskih poti: Vrhniške planinske poti, Notranjske planinske poti, Ljubljanske mladinske poti, Vrhniške kurirske poti in Evropske pešpoti E7.

Star maln v vročih dneh ponuja prijetno ohladitev. FOTO: Nina Krajčinović

Vsa družina bo uživala v dogodivščini tempelj zmaja Lintverna v strmi soteski potoka Bela nad Starim malnom, ki vas bo popeljala v starodavni svet zmajev, ki predstavljajo neukrotljivo moč narave. Kot že ime pove, je nekoč tu stal mlin, na kar danes spominjata mlinsko kolo in jez. Lintvern, izvir potoka Bela, je kraški sifon pod Jelovcem. Vodo bruha v določenih presledkih, vmes pa delno ali povsem presahne. Izvir Lintvern je kot naravno čudo znan že več kot tristo let.

Opisal ga je že Valvasor, ki je pisal, da Lintvern bruha zmajeve mladiče, verjetno pa so bile to človeške ribice. V poletni vročini se lahko ohladimo v vodi zajezenega potoka ali se okrepčamo v koči v Starem malnu. Tu lahko kupite tudi knjižico za dogodivščino tempelj zmaja Lintverna.

Še posebno živahno bo julija in avgusta, ko vabijo na že tradicionalno Poletje na Vrhniki. Na različnih prizoriščih po mestu se bo zvrstilo več kot 30 kulturnih, zabavnih in otroških prireditev, od kina na prostem do koncertov, ulične tržnice, nastopov stand-up komikov do družinskih pohodov.