Med graščaki in ljubitelji dobre kapljice

V katerem mestu se lahko sprehodimo po Poti ljubezni, prisluhnemo koncertu v čudovito poslikani baročni dvorani in se z brodom odpeljemo na drugi breg Save na izlet? Pravi odgovor je na dlani: Brežice.

Kje začeti izlet po mestu, ki leži na Brežiški ravnini ob sotočju Krke in Save, od priljubljenih Term Čatež pa ga loči le nekaj kilometrov? Ena od možnosti je, da se prepustimo vsemu, kar nam prekriža pot. Lahko pa se po nasvet najprej napotimo v Turistično-informacijski center (Tic), ki deluje v Brežicah in Termah Čatež, odslej na novi lokaciji nasproti hotela Čatež.

Sedem veličastnih gradov Posavja si je mogoče ogledati virtualno. FOTO: Urša Izgoršek

Morda pa je za te kraje še najbolj primerno, da jih odkrivamo v stilu graščakov, saj nikjer v Sloveniji ni toliko gradov na tako majhnem območju kot prav v Posavju. Po njih se lahko sprehodimo v digitalni grajski dvorani Tica. Ko si nataknemo VR-očala, si lahko, ne da bi se premaknili, ogledamo tako imenovanih sedem veličastnih Posavja, torej sedem gradov: Brežice, Kunšperk, Mokrice, Rajhenburg, Sevnico, Svibno in nekdanji cistercijanski samostan Kostanjevico na Krki. Virtualno potepanje mnoge obiskovalce navdihne za več ogledov, pravi Kristijan Roškarič z Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice, pod okriljem katerega deluje Tic. Za zahtevnejše goste, ki pričakujejo več in so za to pripravljeni tudi več odšteti, Regionalna razvojna agencija Posavje ponuja pod znamko Edinstvena doživetja Slovenije enodnevni vodeni izlet po sedmerici, ki vključuje tudi kulinarična doživetja.

Baročni biser

V Brežicah seveda priporočajo obisk gradu, ki je najmogočnejša stavba v mestu. Zgodovinski viri ga prvič omenjajo v 13. stoletju, a zgrajen je bil že prej. Konec 17. stoletja je v lasti Attemsov postal bivalni dvorec in na prelomu iz 17. stoletja v 18. so v duhu baroka zgradili in poslikali tudi Viteško dvorano, ki je edinstvena in največja v celoti poslikana baročna dvorana na Slovenskem. Zaradi odlične akustike potekajo v njej koncerti in pevski nastopi, in ko se poveže oboje, je izkušnja nepozabna.

Viteška dvorana, kakršne ni nikjer v Sloveniji. FOTO: Marko Feist

V gradu domuje tudi Posavski muzej, ki prikazuje bogato kulturno dediščino in življenje v teh krajih. Posebno vabilo velja družinam, ki bodo lahko 15. maja, na mednarodni dan družin, med grajskimi zidovi v interaktivnih kotičkih za otroke spoznavale dediščino Posavja. Mestno veduto dopolnjuje Vodovodni stolp, simbol Brežic, ki ga je po prenovi leta 2022 mogoče obiskati vodeno, obiskovalcem pa predstavijo njegovo zgodovino in delovanje. Je edini vodni stolp v Sloveniji, ki je v celoti odprt za javnost, z njegovega vrha pa se ponuja lep razgled na mesto.

Brežice so prijazno mesto, staro jedro je čudovito in zaradi številnih zgodovinskih stavb z zanimivimi zgodbami vsekakor vredno ogleda, našteva Roškarič. Na javnih vodenjih, ki so jim nadeli ime Pot ljubezni, predstavijo ljubezenske zgodbe, ki so povezane z nekaterimi stavbami in zgodovino mesta. O eni takšnih romanc pričajo polkna na oknih Vodovodnega stolpa, ki so narejena v obliki srca. Za več podrobnosti se bo treba odpraviti kar v Brežice, ki pa, kot nam je namignil sogovornik, skrivajo tudi temačnejše zgodbe. Med izleti, vrednimi omembe, sta vožnja z brodom iz Term Čatež čez Savo do vasi Mostec in vodenje po poti kulturne dediščine. Tam se je rodil akademik Jože Toporišič, avtor slovenske slovnice in pravopisa. Tam stoji tudi cerkev sv. Fabijana in Sebastijana, ki so jo leta 1767 postavili domačini v zahvalo, ker so preživeli kugo. Z daljno preteklostjo je povezana ena najstarejših tamkajšnjih gostiln, Krulc, v kateri naj bi se ustavil sam Matija Gubec.

Pridi lačen, odidi zadovoljen

Ti kraji slovijo po obilici (termalne) vode, pa tudi po odličnih vinih, saj sodi občina Brežice v posavski vinorodni okoliš, ki je eden od treh v Sloveniji. Deli se na bizeljsko-sremiško in dolenjsko vinsko pot, vsaka pa ima svoje značilnosti. Okolica Brežic je znana po repnicah, ki so resnično unikatna lokalna znamenitost. Gre za jame, izkopane v kremenčev pesek, v katerih so nekdaj hranili živila, zlasti repo, kot razkriva poimenovanje. Ko za to ni bilo več potrebe, so vinarji ugotovili, da so razmere v repnicah odlične za shranjevanje vina. Danes so v njih predvsem vinske kleti, saj je stalna temperatura od osem do 12 stopinj, vlaga pa od 85- do 95-odstotna. Za turistične oglede v Ticu vabijo v štiri repnice in povabilo je vredno izkoristiti.

V repnicah so idealne razmere za hranjenje vina, a izklesati takšno klet je zahtevno delo. FOTO: Luka Rudman

Medtem ko je za dolenjsko vinsko pot seveda značilen cviček, katerega zibel je Gadova peč, so za bizeljsko-sremiško območje značilni rumeni plavec, lažje belo vino, ter rdeči in beli bizeljčan, ki nosita oznako PTP, priznano tradicionalno poreklo.

Vse to in še več bo mogoče okusiti v soboto, 14. junija, ko v Brežicah pripravljajo tradicionalno prireditev z lokalnimi dobrotami Dan kruha, vina in salam. Na grajskem dvorišču bo mamljivo dišalo, saj bo mogoče pokušati pristne, domače lokalne izdelke, od najboljših vin do domačih salam in sveže spečenega kruha. Dogodek je bil leta 2023 uvrščen med sto najbolj trajnostnih zgodb na svetu, spremlja pa ga vabilo: »Pridi lačen. Odidi zadovoljen in se še vrni v Brežice.«

Na izlet na drugi breg Save se je mogoče odpraviti tudi z brodom. FOTO: Simon Srečkovič

Tistim, ki so radi športno aktivni, domačini priporočajo, naj se povzpnejo na Svetega Vida, eno najbolj priljubljenih izletniških točk, ki s 386 metri nadmorske višine ni prevelik zalogaj, pohodnika pa nagradi s čudovitimi razgledi na Brežice in dolino Save. Tudi za kolesarjenje v okolici Brežic je obilo možnosti, saj imajo več urejenih poti. Še namig: medtem ko je Cvičkova pot nekoliko bolj zahtevna, družinam priporočajo, da se raje zapeljejo skozi mestno jedro, lepa pot pa poteka v okolici hidroelektrarne.

Vse najboljše za sto let

Največji turistični magnet Posavja so brez dvoma Terme Čatež, velik kopališko-zdraviliški kompleks na odlični lokaciji blizu Ljubljane, Zagreba in letališč, ob tranzitni poti, ki vodi proti morju in Balkanu. Z leti je tam nastal tudi največji vodni park v osrednji Evropi, ki ima več kot 6500 kvadratnih metrov notranjih termalnih površin z različnimi atrakcijami, v poletnih mesecih pa goste privablja z več kot 12.000 kvadratnimi metri termalnih vodnih površin. Ni čudno, da je Čatež za mnoge tuje turiste obvezen postanek na poti proti morju ali med vračanjem domov. Za prvomajske praznike so že odprli prvi del Poletne termalne riviere, v celoti pa se bo odprla prvega junija.

V Termah Čatež so za novi spa izbrali minimalizem. FOTO: Urša Izgoršek

Letošnje leto je za Terme Čatež posebno pomembno, saj mineva sto let od postavitve prvega hotela, Toplice. Ta bo po prenovi, ki naj bi se končala v kratkem, postal luksuzni štirizvezdični družinski hotel. Prav družine z otroki so namreč ciljna publika. Občudovanja vredno obletnico bodo proslavili z velikim celodnevnim praznovanjem, ki bo 21. junija na poletni termalni rivieri. Na programu so številni dogodki in atrakcije, od nastopa akrobatske skupine Dunking Devils do nagradne igre, koncerta Nuše Derenda in presenečenj, ki jih še ne želijo razkriti.

Na stoletnico organiziranega turizma v teh krajih so se pripravljali dolgo in poskrbeli za več novosti. »Posebno veseli smo, da smo v zadnjem letu in pol investirali kar v dva velnes centra. Prvi je v sklopu zimske termalne riviere, gre za t. i. wellness riviero, drug, bolj butičen, pa je del hotela Terme in se imenuje Grand spa terme. Ima več kot 2000 kvadratnih metrov površine, v njem pa so tako notranji kot zunanji bazen, prenovljeni panoramski fitnes in naš največji ponos, savne na tisoč kvadratnih metrih. Velnes in dobro počutje sta rdeča nit Term Čatež,« je povedala Alenka Mokrovič Pogačar, pomočnica direktorja za prodajo in marketing. Nove terme so zgrajene v sodobnem, minimalističnem slogu, ponujajo najrazličnejše savne, pa tudi ogrevane vodne postelje in Kneippovo kopel. Takšno ponudbo iščejo zlasti gostje iz Italije, Hrvaške in Srbije, ugotavljajo turistični delavci. Oba nova velnesa sta namenjena le starejšim od 15 let.

Italijani so bili na Čatežu desetletja najštevilnejši tuji gostje, v zadnjih letih pa so vse premagali Hrvati, medtem ko je Slovencev nekaj manj kot 50 odstotkov. Destinacija je v poletnih mesecih priljubljena zlasti med Nizozemci in Nemci, v zadnjih letih pa prihajajo tudi Poljaki in sploh gostje z vzhodnih trgov.

Pomemben del dejavnosti Term Čatež so zdraviliške storitve, saj tam naštejejo kar četrtino vseh prenočitev v slovenskih zdraviliščih. Najbolj znani so po rehabilitacijah po športnih poškodbah, operacijah lokomotornega sistema, ginekoloških rehabilitacijah in okrevanju po možganski kapi.

Že skoraj 30 let uporabljajo geotermalno energijo tudi za gretje večine kompleksov, speljali pa so jo tudi pod nogometnimi igrišči. »Nogometaši vedo, da lahko k nam na priprave pridejo kadarkoli, saj je igrišče, tudi če zapade sneg, v nekaj urah zaradi tople vode pod njim spet zeleno.« Poleg tega so pred časom povsod, kjer je bilo mogoče, namestili sončne panele.

Terme Čatež so ogromen turistični kompleks, v katerem so poleg treh hotelov še kamp, ki je po merilih ADAC že več let najboljši v Sloveniji, hotel Žusterna na Obali in bližnji hotel Mokrice. Zato širitev ne načrtujejo, zavedajo pa se, da lahko svoje storitve, predvsem gostoljubje, vedno še izboljšajo. »Čeprav nismo butični, lahko na tem področju še veliko naredimo,« je prepričana sogovornica.

Elektronska glasba na grajskem dvorišču

Hotel Mokrice, ob katerem je tudi igrišče za golf, pa v zadnjih letih piše novo zgodbo s štirizvezdičnim hotelom, zanimivimi dogodki in Restavracijo 1444, ki želi kljub izjemnemu grajskemu okolju privabiti povsem običajne goste.

Na gradu Mokrice želijo v svojo restavracijo privabiti povsem običajne goste. FOTO: Urša Izgoršek

Mokrice so res nekaj posebnega, nedaleč od prometne ceste, a vendar sredi narave in obdane s parkom stoletnih dreves. V rimskem obdobju je tu stala utrdba, grad prvič omenjajo prav leta 1444, današnjo podobo pa je dobil v 16. stoletju. Tudi legend tam ne manjka. Ena pripoveduje o nesrečno zaljubljeni grajski grofici Barbari, ki naj bi tragično končala, pa tudi vrana v grajskem grbu ni tam brez razloga. Grad je bil pred leti protokolarni objekt v državni lasti in nekateri se morda še spominjajo, da so se tam srečevali slovenski in hrvaški premieri, Janez Drnovšek in Zlatko Mateša, pa Borut Pahor in Ivo Sanader.

A ostanimo raje pri romantičnih temah, saj na gradu in v bližnjem parku organizirajo tudi nepozabne poroke. Ne le to, na Mokricah so že dokazali, da znajo razmišljati zunaj okvirov. Maja lani so na grajskem dvorišču gostili velik koncert elektronske glasbe, hrvaški glasbeni spektakel Lollipop. Izkušnja je bila pozitivna za vse, kar najbrž pomeni, da se lahko začnejo pisati nove zgodbe.