Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Nedeljski izleti

Vsi zakladi knežjega mesta

Mesto ob Savinji ne očara le ljubiteljev zgodovine, ampak tudi pohodnike, navdušence nad znanostjo in umetnostjo ter dobro hrano in pijačo.
Celje na dlani FOTO: Voranc Vogel/Delo
Celje na dlani FOTO: Voranc Vogel/Delo
20. 7. 2025 | 16:00
11:41

Celje je bilo v antiki tako bogato mesto, da so ga poimenovali kar Troia Secunda, druga Troja. Kasneje so ga zaznamovali grofje Celjski, najmogočnejša vladarska rodbina, ki je živela na naših tleh. Sledovi slavne preteklosti so vidni na vsakem koraku, a mesto ob Savinji ne očara le ljubiteljev zgodovine, ampak tudi pohodnike, navdušence nad znanostjo in umetnostjo ter dobro hrano in pijačo.

Če se v Celje pripeljete z vlakom ali avto pustite na bližnjem parkirišču in se odpravite proti središču mesta, se boste na Krekovem trgu že po nekaj korakih srečali z eno najbolj znanih meščank, Almo Karlin, ki je s kovčkom v roki pripravljena na nove dogodivščine. Kip svetovne popotnice, pisateljice, poliglotke in teozofinje, ki se je leta 1889 rodila v Celju, sama prepotovala svet in se vrnila v knežje mesto, je priljubljena točka za fotografiranje.

Svetovna popotnica Alma Karlin (v ozadju je Celjski dom) nas pričaka takoj ob prihodu. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Svetovna popotnica Alma Karlin (v ozadju je Celjski dom) nas pričaka takoj ob prihodu. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Na svoji levi boste ugledali Celjski dom, trinadstropno impozantno stavbo z vogalnim stolpom, ki so jo po načrtu dunajskega arhitekta Petra Pavla Branga v neogotskem slogu zgradili v letih 1905 in 1906. Celjski Nemci so stavbo, najprej znano kot Nemška hiša, postavili kot protiutež slovenskemu Narodnemu domu, ki ga najdete na Trgu celjskih knezov in je bil zgrajen deset let prej po načrtih češkega arhitekta Vladimirja Hraskega, v njem pa je bilo kulturno in družabno središče slovenskega meščanstva. Danes je v njem galerija Likovni salon. Mimogrede, na Trgu celjskih knezov ne spreglejte najlepše baročne stavbe v mestu, Prothasijevega dvorca, ki je dobil ime po graščaku Antonu pl. Prothasiju, ki ga je dal zgraditi okoli leta 1770.

Naravna in znanstvena čudesa

Veste, kako so videti obročkastorepi maki, beloglavček ali orjaška ostrogasta kornjača? Izvedeli boste v Tropski hiši, ki domuje na Krekovem trgu 3 blizu Celjskega doma. Odrasli boste za vstopnico in srečanje s še številnimi drugimi eksotičnimi prebivalci našega planeta odšteli 9,5 evra, otroci do 14. leta pa tri evre manj.

Tehnopark bo navdušil radovedne glave vseh generacij. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Tehnopark bo navdušil radovedne glave vseh generacij. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Blizu, na Gubčevi ulici, si lahko ogledate starokrščansko krstilnico s krstnim bazenom, zgrajeno na prehodu iz 4. stoletja v 5. Verjetno je pripadala večjemu cerkvenemu kompleksu, ki je bil postavljen v tem delu mesta. Na naslovu Gubčeva ulica 1 pa boste na svoj račun prišli ljubitelji znanosti, zabave in kombinacije obojega. Tu namreč domuje najbrž glavna mestna atrakcija, Tehnopark Celje, ki se predstavlja kot park znanosti, tehnologije in inovativnosti, a tudi prostor za igranje, učenje, druženje in čudenje svetu.

Poleg izjemnega razgleda na mesto ponuja tri nadstropja zabave in raziskovanja, magični svet iluzij in kar 57 igralnih postaj. Od torka do nedelje jih lahko obiščete med 10. in 17. uro, ob ponedeljkih imajo zaprto, cena družinske vstopnice za dva odrasla in enega otroka ali več pa je 30 evrov.

Na Glavnem trgu si oglejte cerkev svetega Daniela, ki je današnjo podobo dobila v 2. polovici 20. stoletja, a ima romansko zasnovo. V njej so na ogled gotska dragocenost, kapela Žalostne matere božje z bogatim kamnoseškim okrasjem in kamnitim kipom Pieta, srednjeveške poslikave in beneški glavni oltar.

Če nadaljujete sprehod po Prešernovi ulici, boste na desni strani zagledali Cerkev Marijinega vnebovzetja, ki je bila zgrajena v 13. stoletju kot del minoritskega samostana, a prvotne podobe ni ohranila. Večkrat so jo prizadeli požari, najbolj uničujoč je bil tisti leta 1798, ki je uničil večji del Celja.

image_alt
Pojdi z menoj v toplice – in še marsikam

Nasproti cerkve sta v starem magistratu Muzej novejše zgodovine Celje, v katerem je na ogled stalna razstava o Celju in Celjanih v 20. stoletju, in edini otroški muzej v Sloveniji, Hermanov brlog. Dislocirana enota Muzeja novejše zgodovine je bližnji Stari pisker, kar je star ljudski izraz za celjski zapor, ki v poslopju nekdanjega minoritskega samostana deluje že vse od 19. stoletja; danes je v njem mladinski prevzgojni zavod.

Med drugo svetovno vojno so okupatorji vanj zapirali zavedne Slovence, antifašiste, člane in podpornike odporniškega gibanja, na dvorišču zapora pa so v letih 1941 in 1942 brez sodbe v šestih streljanjih ustrelili 374 talcev. Danes je del Starega piskra odprt za javnost od torka do sobote med 9. in 13. uro, pred prihodom pa se morate napovedati. Med drugim je na ogled 35 originalnih poslovilnih pisem talcev s celjskega območja, zaprtih in ustreljenih v zaporih v Celju in Mariboru v letih 1941 in 1942.

Po poteh strastne ljubezni

Dislocirana enota muzeja je tudi Fotohiša Pelikan na Razlagovi ulici 5. Veliko stanovanjsko hišo z ateljejskim prizidkom je dal leta 1899 zgraditi fotograf Johann Martin Lenz. Po prvi svetovni vojni jo je kupil fotografski mojster Josip Pelikan ter s svojo družino v njej živel in delal skoraj šest desetletij. Muzej novejše zgodovine Celje hrani na desetine tisočev fotografij in steklenih plošč, fotoaparatov in fotografskih pripomočkov, največji zaklad pa sta ohranjena ateljeja z vrsto fotografske in tehnične opreme.

Celjski strop, iluzionistična stropna poslikava iz 17. stoletja, je vreden ogleda, saj je osamljen primer profanega slikarstva na prehodu iz renesanse v zgodnji barok. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Celjski strop, iluzionistična stropna poslikava iz 17. stoletja, je vreden ogleda, saj je osamljen primer profanega slikarstva na prehodu iz renesanse v zgodnji barok. FOTO: Voranc Vogel/Delo

V steklenem fotografskem ateljeju se je po vnaprejšnjem dogovoru mogoče fotografirati še danes. Na voljo je namreč portretno fotografiranje s sodobnimi fotografskimi tehnikami s pridihom nostalgije, izkušnjo pa lahko obogatite s kostumi z začetka 20. stoletja.

Na Razlagovi ulici ne morete spregledati Vodnega stolpa. Jugovzhodni vogalni obrambni stolp je del srednjeveškega mestnega obzidja in ga imenujejo tudi Špitalski. Zgrajen je bil v drugi polovici 15. stoletja in je eden izmed štirih še ohranjenih mestnih stolpov. Zanimiva je plošča z napisom in iztegnjenim prstom, ki kaže, do kam je segala voda ob povodnji leta 1672.

Ko se otroci naveličajo zaprtih prostorov, je čas, da se premaknemo k Savinji, kjer jih bodo navdušila igrala, starši in stari starši pa si bodo napolnili baterije ob kavi. Na drugem bregu je zeleno srce mesta, mestni park, kjer lahko poprimete tudi za teniški lopar ali pa se po Srčni poti podate na bližnji Anski vrh ali Miklavški hrib.

Če spet prečkate Savinjo, lahko več o omenjeni Almi Karlin izveste v Pokrajinskem muzeju, kjer na stalni razstavi prikazujejo njeno življenje in pot okoli sveta. Pokrajinski muzej velja za drugi najstarejši slovenski muzej in v njem je cel kup zanimivih razstav. Na arheološki razstavi Celeia – mesto pod mestom v kleti Knežjega dvora je doslej največja predstavitev ostankov rimske Celeje in situ.

Stara grofija je najlepša renesančna stavba v Celju. Zgrajena je bila med letoma 1580 in 1603 ob južnem delu mestnega obzidja, v 17. stoletju pa so ji dodali arkadne hodnike. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Stara grofija je najlepša renesančna stavba v Celju. Zgrajena je bila med letoma 1580 in 1603 ob južnem delu mestnega obzidja, v 17. stoletju pa so ji dodali arkadne hodnike. FOTO: Voranc Vogel/Delo

V osrednji dvorani Stare grofije, najlepše renesančne stavbe v mestu, je ena glavnih znamenitosti muzeja, celjski strop, iluzionistična stropna poslikava iz 17. stoletja, ki je vredna ogleda, saj je osamljen primer profanega slikarstva na prehodu iz renesanse v zgodnji barok.

V Pokrajinskem muzeju je na ogled tudi razstava Grofje Celjski o srednjeveški dinastiji, ki se je povzpela v kroge evropskega visokega plemstva. Če vas bo razstava pritegnila, vzemite v roke še roman Anne Wambrechtsamer Danes grofje Celjski in nikdar več.

Zgodovino te mogočne rodbine, v kateri ni manjkalo bojev za oblast, strastnih ljubezenskih zgodb, političnih intrig in celo umorov, boste spoznali tudi na vodenem ogledu Celjskega gradu, ki traja dobre pol ure. Letos je tudi okroglih šeststo let od smrti Veronike Deseniške, hrvaške plemkinje in velike ljubezni grofa Friderika II. Celjskega. Da se je lahko poročil z njo, naj bi celo ubil svojo prvo ženo Elizabeto Frankopansko, a njuna ljubezenska zgodba nima srečnega konca.

Friderikov oče Herman II. je bil zaradi poroke razjarjen. Veronika ni prihajala iz dovolj ugledne ali bogate rodbine, da bi bila Friderikova žena. Sina je dal pod ključ, njo pa je obtožil, da je s čarovništvom obnorela njegovega sina. Proces proti Veroniki Deseniški je prvi zabeležen čarovniški proces na Slovenskem. Ker je imela dobrega zagovornika, jo je sodišče oprostilo, kljub temu pa jo je dal Herman zapreti v grad Ojstrico, kjer so jo 17. oktobra 1425 utopili v kadi.

Na torto ali koncert

Na enem najmogočnejših slovenskih gradov lahko zgodbo Celjanov na prav poseben način podoživite 20. in 22. avgusta, ko bo ponovno na ogled uprizoritev potopitvenega gledališča Celjski vsi. V predstavi, v kateri gledalci postanejo del zgodbe celjskih grofov, bo pod režisersko taktirko in v koreografiji Aleksandra Saše Ilića iz Srbije nastopilo več kot 20 igralcev, plesalcev in performerjev. To celostno doživetje nagovarja čute, prebuja domišljijo in ustvarja čustveno vez med gledalcem in zgodbo.

Na Celjskem gradu se bodo zabavali tudi najmlajši. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Na Celjskem gradu se bodo zabavali tudi najmlajši. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Knežje mesto vas ne bo razočaralo niti, ko postanete lačni ali žejni. Celjski dobrojedci so nas napotili v Lalu bistro chefa Marka Pavčnika na Trgu celjskih knezov, med picerijami pa so pohvalili Dal Nonno na Glavnem trgu. Priljubljeni zbirališči sta tudi krčma TamKoUčiri, ki ji je ime nadela še ena slovita Celjanka, pisateljica in ilustratorka Lila Prap, ter Špital za prjatle pri Vodnem stolpu, kjer poleti prirejajo tudi koncerte. Z odlično kavo vam postrežejo v Kofein kafeju, za sladko slovo od Celja pa si v hotelu Evropa privoščite kos višnjeve torte.

Celjski grad je bil dom najvplivnejše vladarske dinastije na naših tleh, z njega pa se odpira čudovit razgled na mesto ob Savinji. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Celjski grad je bil dom najvplivnejše vladarske dinastije na naših tleh, z njega pa se odpira čudovit razgled na mesto ob Savinji. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Če vam po ogledu Celja ostane še kaj energije, je le lučaj stran Laško, ki ponuja vodno osvežitev za vse generacije, na poti proti Laškemu pa je pri gasilskem domu v Zagradu izhodišče za vzpon na Celjsko kočo, do katere boste prisopihali po dobri uri hoje. Na Celjski koči je hotel, imajo pa tudi pustolovski park, spust po jeklenici in letno sankališče. Dobra izbira za družine je tudi Šmartinsko jezero, kjer se lahko sprehajate, kolesarite ali se odpravite na vožnjo s supom, kajakom ali kanujem, imajo pa tudi wake park, torej park za vlečno deskanje, in ponujajo vožnje s tubo.

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine