Partner išče seks pri prostitutkah
S partnerjem živiva skupaj že več kot štiri leta, načrtujeva družino ... Že dalj časa pa sem v dvomih glede njegove zvestobe in zdaj sem dobila dokaz, da išče seks pri prostitutkah.
Odpri galerijo
FOTO: Shutterstock
Imam partnerja, s katerim živiva skupaj že več kot štiri leta, načrtujeva družino in se pogovarjava o poroki. Že dalj časa sem v dvomih glede njegove zvestobe, zdaj pa sem se na svoje oči prepričala, da išče seks pri prostitutkah. Opazila sem, da je začel brisati vse strani, ki jih je obiskal na internetu, včasih je bil nervozen, če sem prišla k njemu, ko je sedel za računalnikom, in podobno. Nato sem se odločila to raziskati in čakala, da bo naredil napako. In jo je.
Enkrat je pozabil zbrisati obisk internetnih strani in videla sem, da je obiskal tiste, kjer ponujajo spolne usluge. Videla sem tudi, da je na skrivaj odprl nov e-naslov. Ker poznam vsa njegova gesla, sem malo preizkušala razne kombinacije in po dolgem času mi je uspelo ugotoviti geslo. Ko sem se prijavila, me je kar malo stisnilo pri srcu. Videla sem, da je pisal nekaterim dekletom na klic, se zanimal za ceno in koliko vnaprej je treba rezervirati.
Zanimal se je za tujino in gledal razne možnosti, kaj bi lahko meni rekel kot opravičilo, da gre za službene obveznosti. Pisal je tudi neki slovenski punci, a mu je odgovorila samo, naj jo pokliče. Kaj je temu sledilo, ne vem. Res ne vem, kaj narediti. Ko pomislim, da bi končala zvezo z njim, začnem jokati, saj si življenja brez njega ne predstavljam, po drugi strani pa ne vem, kako bi šla skozi ločevanje.
Bojim se mu karkoli reči, saj ne vem niti, kako začeti pogovor, poleg tega bi to privedlo do prepira in še večje odtujenosti. Skoraj zagotovo bi pomenilo konec najine zveze. Verjetno bi, tako kot vedno, vse skupaj obrnil tako, kot da sem jaz tista, ki je naredila napako in uničila najino zvezo. Čisto sem že obupana.
Koliko ga sploh poznate, koliko se ga v resnici bojite spoznati, saj bi se s tem morda še bolj razblinile vaše iluzije o njem. Napisali ste, da se mu bojite karkoli reči, ker niti ne veste, kako začeti pogovor, poleg tega bi to privedlo do prepira in še večje odtujenosti. Pogovor ne more povzročati odtujenosti! Ravno nasprotno: odnos brez odkritega pogovora vodi v odtujenost. Tudi prepiri ne vodijo v odtujenost. Bolje pošten, a korekten prepir kot pa molk, sprenevedanje in pometanje pod preprogo. Odnos, ki ga nekdo konča zaradi spoštljive in odkrite besede, si ne zasluži tega imena in zato tudi ne more biti kaj dosti škode, če se kar takoj konča. Bolečinam, stiskam in strahovom navkljub.
Razen o internetnem zapletu niste skoraj ničesar napisali o vajinem odnosu. Vajini resnični problemi nimajo kaj dosti opraviti z internetom, nekje je moralo že prej močno škripati. Sicer se ne bi poniževali s stikanjem po računalniku in zasledovanjem partnerjevega početja. Prej ste si še lahko pred tem zatiskali oči, zdaj ne bo šlo več. Vašemu partnerju nečesa očitno zelo močno manjka v vajinem odnosu, po drugi strani pa mu je morda česa preprosto preveč. Mogoče so to »obvezni« klici na vsaki dve uri, ki močno dišijo po vaši kontroli, kje je in kaj počne. Nikakor ne želim opravičevati, da zahaja k prostitutkam.
To je njegova odgovornost, težave v vajinem odnosu ne morejo biti prav nobeno opravičilo. Na težave bi se lahko odzval precej drugače, a kakor da tudi on tega ne zmore. Saj ni treba, da vedno partnerka sproža pogovore, tudi partner se lahko odloči zanje. Vaš se ni. Pa saj verjetno ni samo on tisti, ki mu kaj manjka. Tudi vi že nekaj časa niste najbolj zadovoljni, drugače ne bi bili tako pozorni, kaj počne.
Izgubljenega zaupanja ne bo mogoče povrniti brez odkritega pogovora.
Precej jasno ste napisali, da bi bili še vedno radi s svojim partnerjem, kljub šokantnemu odkritju, ki bi večino žensk takoj in za vedno odmaknilo od takega moškega. Če je to res, je edino, kar lahko naredite, da odnos premaknete z za vas izjemno boleče mrtve točke, da vztrajate pri tem, da se začneta odkrito pogovarjati. Ne samo o njegovem morebitnem zahajanju k prostitutkam, ampak o vsem: kaj pričakujeta od odnosa, kaj drug od drugega, česa si želita, česa vama manjka, česa ne marata ... Medsebojne obtožbe in zbujanje krivde ne bodo čisto nič v pomoč. Karkoli si že mislimo o partnerjevem početju, ne spreminja tega, da sta za odnos in težave v njem vedno odgovorna oba.
Zdaj, ko je luč prižgana, se ne morete več nazaj zagrniti v temo. Izgubljenega zaupanja ne bo mogoče povrniti brez odkritega pogovora, v katerem bo moral partner najmanj pojasniti, kaj in zakaj počne. Če ne bo pokazal nobenega obžalovanja in pripravljenosti za spremembe, je kaj malo upanja, da se bo v njegovem početju in med vama kaj spremenilo. V tem primeru vam ne ostane kaj dosti drugega, kakor da se vprašate, ali res želite ostati s tem in takim moškim. Boste preostanek življenja namenili nekomu, ki mu ne morete zaupati, in si ga delili s prostitutkami, pri katerih bo iskal, česar si ne upa ali ne zmore najti in ustvariti doma?
Enkrat je pozabil zbrisati obisk internetnih strani in videla sem, da je obiskal tiste, kjer ponujajo spolne usluge. Videla sem tudi, da je na skrivaj odprl nov e-naslov. Ker poznam vsa njegova gesla, sem malo preizkušala razne kombinacije in po dolgem času mi je uspelo ugotoviti geslo. Ko sem se prijavila, me je kar malo stisnilo pri srcu. Videla sem, da je pisal nekaterim dekletom na klic, se zanimal za ceno in koliko vnaprej je treba rezervirati.
Zanimal se je za tujino in gledal razne možnosti, kaj bi lahko meni rekel kot opravičilo, da gre za službene obveznosti. Pisal je tudi neki slovenski punci, a mu je odgovorila samo, naj jo pokliče. Kaj je temu sledilo, ne vem. Res ne vem, kaj narediti. Ko pomislim, da bi končala zvezo z njim, začnem jokati, saj si življenja brez njega ne predstavljam, po drugi strani pa ne vem, kako bi šla skozi ločevanje.
Bojim se mu karkoli reči, saj ne vem niti, kako začeti pogovor, poleg tega bi to privedlo do prepira in še večje odtujenosti. Skoraj zagotovo bi pomenilo konec najine zveze. Verjetno bi, tako kot vedno, vse skupaj obrnil tako, kot da sem jaz tista, ki je naredila napako in uničila najino zvezo. Čisto sem že obupana.
Takšno odkritje bi bilo za vsakogar podoben šok, kot je bilo za vas. Življenje nam ponavadi nakloni taka huda presenečenja, da nam zbistrijo pogled, odmaknejo plašnice in odprejo še druge zorne kote. Napisali ste, da si ne predstavljate življenja brez njega. Brez katerega »njega«? Brez vaše predstave o njem ali brez njega takšnega, kot v resnici je? Pred kratkim ste ugotovili, da med enim in drugim obstaja kar velika razlika, tako da zdaj poti nazaj ni več. Ste pripravljeni iti naprej z njim, takšnim, kot je?
Koliko ga sploh poznate, koliko se ga v resnici bojite spoznati, saj bi se s tem morda še bolj razblinile vaše iluzije o njem. Napisali ste, da se mu bojite karkoli reči, ker niti ne veste, kako začeti pogovor, poleg tega bi to privedlo do prepira in še večje odtujenosti. Pogovor ne more povzročati odtujenosti! Ravno nasprotno: odnos brez odkritega pogovora vodi v odtujenost. Tudi prepiri ne vodijo v odtujenost. Bolje pošten, a korekten prepir kot pa molk, sprenevedanje in pometanje pod preprogo. Odnos, ki ga nekdo konča zaradi spoštljive in odkrite besede, si ne zasluži tega imena in zato tudi ne more biti kaj dosti škode, če se kar takoj konča. Bolečinam, stiskam in strahovom navkljub.
Razen o internetnem zapletu niste skoraj ničesar napisali o vajinem odnosu. Vajini resnični problemi nimajo kaj dosti opraviti z internetom, nekje je moralo že prej močno škripati. Sicer se ne bi poniževali s stikanjem po računalniku in zasledovanjem partnerjevega početja. Prej ste si še lahko pred tem zatiskali oči, zdaj ne bo šlo več. Vašemu partnerju nečesa očitno zelo močno manjka v vajinem odnosu, po drugi strani pa mu je morda česa preprosto preveč. Mogoče so to »obvezni« klici na vsaki dve uri, ki močno dišijo po vaši kontroli, kje je in kaj počne. Nikakor ne želim opravičevati, da zahaja k prostitutkam.
To je njegova odgovornost, težave v vajinem odnosu ne morejo biti prav nobeno opravičilo. Na težave bi se lahko odzval precej drugače, a kakor da tudi on tega ne zmore. Saj ni treba, da vedno partnerka sproža pogovore, tudi partner se lahko odloči zanje. Vaš se ni. Pa saj verjetno ni samo on tisti, ki mu kaj manjka. Tudi vi že nekaj časa niste najbolj zadovoljni, drugače ne bi bili tako pozorni, kaj počne.
Izgubljenega zaupanja ne bo mogoče povrniti brez odkritega pogovora.
Precej jasno ste napisali, da bi bili še vedno radi s svojim partnerjem, kljub šokantnemu odkritju, ki bi večino žensk takoj in za vedno odmaknilo od takega moškega. Če je to res, je edino, kar lahko naredite, da odnos premaknete z za vas izjemno boleče mrtve točke, da vztrajate pri tem, da se začneta odkrito pogovarjati. Ne samo o njegovem morebitnem zahajanju k prostitutkam, ampak o vsem: kaj pričakujeta od odnosa, kaj drug od drugega, česa si želita, česa vama manjka, česa ne marata ... Medsebojne obtožbe in zbujanje krivde ne bodo čisto nič v pomoč. Karkoli si že mislimo o partnerjevem početju, ne spreminja tega, da sta za odnos in težave v njem vedno odgovorna oba.
Zdaj, ko je luč prižgana, se ne morete več nazaj zagrniti v temo. Izgubljenega zaupanja ne bo mogoče povrniti brez odkritega pogovora, v katerem bo moral partner najmanj pojasniti, kaj in zakaj počne. Če ne bo pokazal nobenega obžalovanja in pripravljenosti za spremembe, je kaj malo upanja, da se bo v njegovem početju in med vama kaj spremenilo. V tem primeru vam ne ostane kaj dosti drugega, kakor da se vprašate, ali res želite ostati s tem in takim moškim. Boste preostanek življenja namenili nekomu, ki mu ne morete zaupati, in si ga delili s prostitutkami, pri katerih bo iskal, česar si ne upa ali ne zmore najti in ustvariti doma?
