Za znanost bodo posejali ivanjščice
Hiša eksperimentov, Inštitut Jožef Stefan, Kemijski inštitut in Tehniški muzej vas vabijo, da se jim pridružite pri poskusu in delujete kot raziskovalec.
Odpri galerijo
Vesna Pajić iz Hiše eksperimentov ima polne roke cvetja in dela, ker se skupaj s partnerji pripravljajo na Noč ima svojo moč, v Hiši pa tudi na deseti Znanstival, ki se začne 1. junija.
»Pomembno je, da čim širšo javnost seznanjamo, zakaj je znanost pomembna, kaj nam daje, kdo so naši znanstveniki,« pravi Vesna Pajić iz Hiše eksperimentov, kjer že 22 let na poljuden način tkejo vezi med radovednimi obiskovalci in znanstvenimi odkritji. Hiša je nosilec projekta Noč ima svojo moč, ki ga v konzorciju izvaja skupaj s Inštitutom Jožef Stefan, Kemijskim inštitutom in Tehniškim muzejem. Vsi se že pripravljajo na Evropsko noč raziskovalcev, ki bo 28. septembra. Zakaj že zdaj? Da bodo imele ivanjščice čas zrasti, pravi sogovornica.
Kdo si je zamislil, da bodo evropski raziskovalci dobili svojo noč in s tem priložnost, da enkrat na leto s široko zasnovano kampanjo opozorijo nase? Letos se tako predstavljajo petnajstič.
Evropska noč raziskovalcev je evropski projekt iz programa Horizons 2020. Znotraj projekta se v več sto evropskih mestih v določenem času zvrsti več sto dogodkov. Pobudo za program je dala evropska komisija. Tako so organizacije, ki se ukvarjajo z znanostjo in raziskovanjem, dobile priložnost, da široki javnosti predstavijo poklic in življenje znanstvenika. Pomembno je, da javnost razume, kakšna je vloga znanosti v družbi, in znanost tudi podpira. Tako lahko tudi vpliva na odnos politike do nje – drugače pa je tudi ta del javnosti, na katero se obračamo z našim projektom Noč ima svojo moč, znotraj evropskega. Tako hkrati sporočamo, da se delo znanstvenika, raziskovalca pogosto zavleče pozno v noč in da znanstveniki niso neki »imaginarni« ljudje, ampak ljudje, ki živijo blizu nas, med nami. Z znanostjo se ukvarjajo zelo različni ljudje na številnih področjih, tako v naravoslovnih kot družboslovnih vedah. Javnosti želimo pokazati, da so znanstvena odkritja in izumi za vsemi sodobnimi pridobitvami, ki nam izboljšujejo življenje, od gospodinjskih aparatov do cepiv. Evropska komisija vsako leto objavi razpis v vseh članicah.
Do Evropske noči raziskovalcev je še štiri mesece, vi pa javnost nanjo pripravljate že zdaj. Kako ste si zamislili letošnji dogodek?
Dogodki, povezani z letošnjim projektom Noč ima svojo moč, bodo potekali v več krajih: v Ljubljani, Murski Soboti, Novem mestu, Ajdovščini, v Mariboru, Celju, Postojni, Kopru, Slovenj Gradcu, Krškem, v Trbovljah, na Bogenšperku, v Pivki, Bistri, Polhovem Gradcu, Kranju, Novi Gorici in na Ptuju. Že zdaj začenjamo promocijsko kampanjo Sejanje semen ivanjščic – znanost za državljane, ki jo bomo uradno odprli v sredo, 30. maja, na Prešernovem trgu v Ljubljani. Projekt Noč ima svojo moč smo si namreč zamislili kot eksperiment, ki ga bomo hkrati izvajali po vsej Sloveniji, to se nam zdi posebej pomembno: posejali bomo semena ivanjščic. Upamo, da se bodo razcvetele ravno v času Evropske noči raziskovalcev. Za ta dogodek torej pripravljamo vseslovenski eksperiment z ivanjščicami: mi, naši podporniki in tretji partnerji v projektu, jih bomo posejali na vrtove, travnike, v cvetlične lončke na okna in balkone. Več mesecev bomo opazovali njihovo rast, si zapisovali podatke in se tako seznanjali z raziskovalnim delom. Med našimi tretjimi partnerji, ki jih je 25, so šole, domovi za starejše, muzeji, knjižnice, galerije, tudi nekaj tehnoloških centrov, društva in več drugih javnih ustanov. Na njihove naslove bomo v teh dneh razposlali 200 ličnih vrečic s semeni. To pa ne pomeni, da bo naš poskus omejen le na naše tretje partnerje. Vsi, ki bi radi sodelovali v znanosti za državljane, naj pišejo na e-naslov ima@mocnoc, prijavijo pa se lahko tudi z obrazcem na spletni strani www.nocmoc.eu in bomo tudi njim poslali semena.
Zakaj ste za poskus izbrali ravno ivanjščico?
Za nasvet smo prosili Botanični vrt Ljubljana in so nam svetovali to rastlino, ki je na naših travnikih avtohtona. Tudi semena smo dobili v Botaničnem vrtu iz zaloge, ki jo pripravljajo sami. Imeli smo torej zelo dragocen material, tako da smo bili zelo previdni, ko smo jih tehtali in po gram pakirali v vrečice, ki jih bomo najprej poslali našim tretjim partnerjem. Z njimi nekako pokrijemo vso Slovenijo, tako da bodo ivanjščice tudi po tej plati imele različne razmere za rast. Dobili jih bodo, kot rečeno, tudi tisti, ki nam bodo zanje pisali – naredijo pa naj to čim prej, da bodo imele njihove rastline dovolj časa za rast. Vsem bomo poslali še navodila, kako naj poskus izvajajo, in nekaj raziskovalne opreme: priložili bomo lakmusov papir, da bodo lahko preverili kislost zemlje, v katero bodo sejali, in zvežčič, v katerega bodo zapisovali svoje meritve. Ob koncu poskusa bomo lahko primerjali, kako bodo ivanjščice uspevale na različnih rastiščih, recimo v lončku in na vrtu, na različnih območjih v Sloveniji. Za meritve bodo na Evropsko noč raziskovalcev odprti laboratoriji Kemijskega inštituta.
V Hiši eksperimentov izvajate poskuse ves čas, vse dni v letu. Evropa je znanstvenikom posvetila noč, kaj pa se ponoči dogaja v vaši raziskovalni hiši?
Ponoči, ko so vrata Hiše eksperimentov zaprta za obiskovalce, je čas za mobilno in spletno aplikacijo, tako da lahko preskusite, kako je, kadar se raziskovalno delo zavleče pozno v noč. Nekatere eksperimente je namreč mogoče izvajati od doma prek spleta. To omogočajo kamere, ki so nameščene v našem »raziskovalnem laboratoriju«, kar je mogoče zvečer in ponoči, ko tam ni obiskovalcev.
Prav zdaj ste sredi priprav na veliko prireditev, na deseti Znanstival, ki bo potekal v Ljubljani od 1. do 3. junija. Vaša hiša je polna mladih ljudi, ki vam pri tem pomagajo. Ali s tem festivalom nagovarjate predvsem otroke?
Ne, sploh ne, namenjen je vsem generacijam, od najmlajše do najstarejše, tako kot naša Hiša eksperimentov nasploh. Tudi z Znanstivalom želimo pot do znanosti odpreti čim širšemu krogu javnosti, širiti veselje do raziskovanja in spodbujati radovednost. To je festival znanosti, raziskovanja in navduševanja za znanost. V tem času središče Ljubljane spremenimo v veliko raziskovalno središče s številnimi poskusi, ki potekajo v naših prostorih, na trgih in mostovih. Doslej smo že toliko zrasli, da smo imeli lani okoli 35 tisoč obiskovalcev, želimo si jih še več. Program smo tokrat še razširili. To bo tridnevni festival dogodivščin, znanstvenih predavanj, eksperimentnih delavnic, Spektakla, Vrta eksperimentov in Hiške eksperimentov. Edini pogoj za udeležbo je radovednost. Festival je za obiskovalce zunanjih prireditev brezplačen, za vstop v Hišo eksperimentov velja polovična cena. Letos bomo poleg hišnih gostili še predavatelje iz Slovenije, ZDA, Češke, Izraela, Francije, Velike Britanije, Poljske, Madžarske in Malte. Deseti Znanstival se bo začel 1. junija ob deveti uri na Prešernovem trgu.
Kdo si je zamislil, da bodo evropski raziskovalci dobili svojo noč in s tem priložnost, da enkrat na leto s široko zasnovano kampanjo opozorijo nase? Letos se tako predstavljajo petnajstič.
Evropska noč raziskovalcev je evropski projekt iz programa Horizons 2020. Znotraj projekta se v več sto evropskih mestih v določenem času zvrsti več sto dogodkov. Pobudo za program je dala evropska komisija. Tako so organizacije, ki se ukvarjajo z znanostjo in raziskovanjem, dobile priložnost, da široki javnosti predstavijo poklic in življenje znanstvenika. Pomembno je, da javnost razume, kakšna je vloga znanosti v družbi, in znanost tudi podpira. Tako lahko tudi vpliva na odnos politike do nje – drugače pa je tudi ta del javnosti, na katero se obračamo z našim projektom Noč ima svojo moč, znotraj evropskega. Tako hkrati sporočamo, da se delo znanstvenika, raziskovalca pogosto zavleče pozno v noč in da znanstveniki niso neki »imaginarni« ljudje, ampak ljudje, ki živijo blizu nas, med nami. Z znanostjo se ukvarjajo zelo različni ljudje na številnih področjih, tako v naravoslovnih kot družboslovnih vedah. Javnosti želimo pokazati, da so znanstvena odkritja in izumi za vsemi sodobnimi pridobitvami, ki nam izboljšujejo življenje, od gospodinjskih aparatov do cepiv. Evropska komisija vsako leto objavi razpis v vseh članicah.
Do Evropske noči raziskovalcev je še štiri mesece, vi pa javnost nanjo pripravljate že zdaj. Kako ste si zamislili letošnji dogodek?
Dogodki, povezani z letošnjim projektom Noč ima svojo moč, bodo potekali v več krajih: v Ljubljani, Murski Soboti, Novem mestu, Ajdovščini, v Mariboru, Celju, Postojni, Kopru, Slovenj Gradcu, Krškem, v Trbovljah, na Bogenšperku, v Pivki, Bistri, Polhovem Gradcu, Kranju, Novi Gorici in na Ptuju. Že zdaj začenjamo promocijsko kampanjo Sejanje semen ivanjščic – znanost za državljane, ki jo bomo uradno odprli v sredo, 30. maja, na Prešernovem trgu v Ljubljani. Projekt Noč ima svojo moč smo si namreč zamislili kot eksperiment, ki ga bomo hkrati izvajali po vsej Sloveniji, to se nam zdi posebej pomembno: posejali bomo semena ivanjščic. Upamo, da se bodo razcvetele ravno v času Evropske noči raziskovalcev. Za ta dogodek torej pripravljamo vseslovenski eksperiment z ivanjščicami: mi, naši podporniki in tretji partnerji v projektu, jih bomo posejali na vrtove, travnike, v cvetlične lončke na okna in balkone. Več mesecev bomo opazovali njihovo rast, si zapisovali podatke in se tako seznanjali z raziskovalnim delom. Med našimi tretjimi partnerji, ki jih je 25, so šole, domovi za starejše, muzeji, knjižnice, galerije, tudi nekaj tehnoloških centrov, društva in več drugih javnih ustanov. Na njihove naslove bomo v teh dneh razposlali 200 ličnih vrečic s semeni. To pa ne pomeni, da bo naš poskus omejen le na naše tretje partnerje. Vsi, ki bi radi sodelovali v znanosti za državljane, naj pišejo na e-naslov ima@mocnoc, prijavijo pa se lahko tudi z obrazcem na spletni strani www.nocmoc.eu in bomo tudi njim poslali semena.
Ivanjščica je na slovenskih travnikih avtohtona rastlina. In kot veste, boste od nje zvedeli, ali vas ljubi - ampak potem bo ostala brez prelepega cveta. Morda lahko izveste tudi kako drugače.
Zakaj ste za poskus izbrali ravno ivanjščico?
Za nasvet smo prosili Botanični vrt Ljubljana in so nam svetovali to rastlino, ki je na naših travnikih avtohtona. Tudi semena smo dobili v Botaničnem vrtu iz zaloge, ki jo pripravljajo sami. Imeli smo torej zelo dragocen material, tako da smo bili zelo previdni, ko smo jih tehtali in po gram pakirali v vrečice, ki jih bomo najprej poslali našim tretjim partnerjem. Z njimi nekako pokrijemo vso Slovenijo, tako da bodo ivanjščice tudi po tej plati imele različne razmere za rast. Dobili jih bodo, kot rečeno, tudi tisti, ki nam bodo zanje pisali – naredijo pa naj to čim prej, da bodo imele njihove rastline dovolj časa za rast. Vsem bomo poslali še navodila, kako naj poskus izvajajo, in nekaj raziskovalne opreme: priložili bomo lakmusov papir, da bodo lahko preverili kislost zemlje, v katero bodo sejali, in zvežčič, v katerega bodo zapisovali svoje meritve. Ob koncu poskusa bomo lahko primerjali, kako bodo ivanjščice uspevale na različnih rastiščih, recimo v lončku in na vrtu, na različnih območjih v Sloveniji. Za meritve bodo na Evropsko noč raziskovalcev odprti laboratoriji Kemijskega inštituta.
V Hiši eksperimentov izvajate poskuse ves čas, vse dni v letu. Evropa je znanstvenikom posvetila noč, kaj pa se ponoči dogaja v vaši raziskovalni hiši?
Ponoči, ko so vrata Hiše eksperimentov zaprta za obiskovalce, je čas za mobilno in spletno aplikacijo, tako da lahko preskusite, kako je, kadar se raziskovalno delo zavleče pozno v noč. Nekatere eksperimente je namreč mogoče izvajati od doma prek spleta. To omogočajo kamere, ki so nameščene v našem »raziskovalnem laboratoriju«, kar je mogoče zvečer in ponoči, ko tam ni obiskovalcev.
Prav zdaj ste sredi priprav na veliko prireditev, na deseti Znanstival, ki bo potekal v Ljubljani od 1. do 3. junija. Vaša hiša je polna mladih ljudi, ki vam pri tem pomagajo. Ali s tem festivalom nagovarjate predvsem otroke?
Ne, sploh ne, namenjen je vsem generacijam, od najmlajše do najstarejše, tako kot naša Hiša eksperimentov nasploh. Tudi z Znanstivalom želimo pot do znanosti odpreti čim širšemu krogu javnosti, širiti veselje do raziskovanja in spodbujati radovednost. To je festival znanosti, raziskovanja in navduševanja za znanost. V tem času središče Ljubljane spremenimo v veliko raziskovalno središče s številnimi poskusi, ki potekajo v naših prostorih, na trgih in mostovih. Doslej smo že toliko zrasli, da smo imeli lani okoli 35 tisoč obiskovalcev, želimo si jih še več. Program smo tokrat še razširili. To bo tridnevni festival dogodivščin, znanstvenih predavanj, eksperimentnih delavnic, Spektakla, Vrta eksperimentov in Hiške eksperimentov. Edini pogoj za udeležbo je radovednost. Festival je za obiskovalce zunanjih prireditev brezplačen, za vstop v Hišo eksperimentov velja polovična cena. Letos bomo poleg hišnih gostili še predavatelje iz Slovenije, ZDA, Češke, Izraela, Francije, Velike Britanije, Poljske, Madžarske in Malte. Deseti Znanstival se bo začel 1. junija ob deveti uri na Prešernovem trgu.
