Zeleno ljubijo, belega se bojijo

Danes je v Kaliforniji mogoče naročiti marihuano tako enostavno – in legalno – kot taksi.

Objavljeno
05. januar 2019 10.00
Posodobljeno
05. januar 2019 10.00
Namesto na temnih ulicah lahko opojno travo v Kaliforniji kupite kar prek aplikacije na telefonu. FOTO: Eaze
Gorazd Utenkar
Gorazd Utenkar
Združene države Amerike so največji trg na svetu za različna mamila. Proti nekaterim, na primer opiju in njegovim derivatom, med katerimi je najbolj znan heroin, kokainu in množici sintetičnih mamil, od katerih je najbrž najbolj zloglasen metamfetamin, država vodi pravo vojno, tudi v tujini. Pri izjemno razširjeni marihuani pa so že pred leti opustili vsako upanje, da bi njeno rabo izkoreninili. Zato vedno več ameriških zveznih držav dovoljuje njeno rekreativno uporabo. Zdaj jo je na primer v Kaliforniji mogoče naročiti tako preprosto – in legalno – kot taksi.

V Kaliforniji, ki velja za enega najbolj liberalnih predelov ZDA, so leta 2016 volivce na referendumu vprašali, ali naj dovolijo rekreativno uporabo marihuane, torej da jo lahko uživajo tudi ljudje, ki nimajo nobene od zdravstvenih težav, pri katerih njene učinkovine pomagajo. Volivci so večinoma odgovorili pritrdilno in v teh dneh mineva eno leto od legalizacije rajske trave v vseh praktičnih pogledih.

Kalifornija ni edina zvezna država, v kateri so dovolili rekreativno uporabo marihuane. Ta je zdaj v nasprotju s Slovenijo, kjer sta rekreativna uporaba in gojenje prepovedana, medicinska uporaba pa močno omejena, dovoljena v desetih zveznih državah. Kar 33 od skupaj 50 zveznih držav ZDA pa je legaliziralo uporabo tako imenovane medicinske marihuane. To lahko uporabljajo ljudje za lajšanje kakšnih zdravstvenih težav, vendar zanjo potrebujejo zdravniški recept.


Podjetno


Že leto dni se torej kalifornijskim kadilcem marihuane ni treba več potikati po temnih ulicah mestnih predelov s slabim slovesom in iskati sumljivih ljudi, da bi si priskrbeli svoj odmerek omame ali pač samo sprostitve, odvisno koga vprašate. Ker Američani slovijo med drugim po tem, da hitro izkoristijo vsako poslovno priložnost, je legalizacija rekreativne uporabe marihuane prinesla tudi nov rod podjetnikov.

Legalizacija rekreativne uporabe marihuane je prinesla tudi nov rod podjetnikov.


Eno takšnih podjetij je Eaze. Z razvozom medicinske marihuane so se ukvarjali že dve desetletji, vendar so morali imeti naročniki pred lansko sprostitvijo zakonodaje cel kup medicinskih dokazil, da jo lahko uporabljajo. Namesto tega ali prej omenjenega potikanja naokrog ali klicarjenja ilegalnih preprodajalcev se lahko kalifornijski hašišar zdaj zlekne na kavč v svojem stanovanju, prek aplikacije na telefonu naroči vrsto in količino trave, ki si jo zaželi, jo elektronsko plača in počaka, da mu jo dostavljavec prinese na dom.

Predstavnica Eaza Sheena Shiravi je za britanski BBC povedala, da so imeli lani kar za osem desetin večji promet kot leto prej. Kaj natančno to pomeni, ni razložila, je pa zatrdila, da vsak teden prodajo na tisoče svojih izdelkov. Rast je razumljiva. Ne samo da je naročanje marihuane zdaj popolnoma legalno in preprosto, verjetno se je povečalo tudi število uporabnikov. Dokler je bila trava prepovedana, se je marsikdo bal ukvarjati z nezakonitimi potmi, da bi prišel do nje, zdaj je strah odpadel. Pa še vedo, kaj dobijo, in jim ni treba preveč skrbeti glede morebitnih neprijetnih posledic.


Cena ponudbe


Zakonit način zadevanja pa ni čisto poceni. Izdelki podjetja Eaze stanejo od 15 do 50 dolarjev (od 13 do 44 evrov), k temu je treba prišteti še od 20 do 40 odstotkov davka. Tako je legalna trava dražja od ulične in pri Eazu pravijo, da njihova največja konkurenca niso drugi zakoniti ponudniki, ampak ilegalni preprodajalci. Zaradi nižje cene se kljub legalizaciji na ulici menda še vedno oskrbuje kakšna petina uporabnikov.

image
Marihuana ni samo mamilo, iz nje pripravljajo čuda pripravkov za lajšanje zdravstvenih tegob. FOTO: Reuters


Eaze ima v ponudbi od 40 do 60 vrst trave. Vse so testirane, kupce preverijo, da so starejši od 21 let, in vsak lahko na dan kupi le določeno količino. Ker imajo v ZDA velike težave z zlorabo opiatov na recept, od katerih vsako leto umre več deset tisoč uporabnikov, je Sheena Shiravi prepričana, da je marihuana njihova varnejša alternativa pri blaženju raznih bolečin. Poleg tega opozarja, da je manj škodljiva za zdravje kot alkohol in da nekateri uporabniki prav zaradi nje manj popivajo.

Številni, med njimi veliko zdravnikov, seveda zaradi legalizacije psihotropne rastline v Kaliforniji, s skoraj 40 milijoni prebivalcev najštevilčnejši ameriški zvezni državi, niso prav nič zadovoljni. Opozarjajo, da njena uporaba predvsem pri mladini poveča možnost za psihične bolezni.

Na leto so v Kaliforniji računali na milijardo dolarjev od davka na travo, v lanskih prvih treh mesecih pa se ga je nateklo le za 34 milijonov.


Kakšni bodo učinki legalizacije rekreativne uporabe marihuane v Kaliforniji, predvsem dolgoročni, je po prvem letu seveda še nemogoče oceniti. Mogoče pa je ugotoviti, da je zvezna država morda pričakovala veliko preveč davčnega priliva. Na leto so namreč računali na milijardo dolarjev (877 milijonov evrov) od davka na travo, v prvih treh mesecih preteklega leta pa se ga je nateklo le za 34 milijonov dolarjev, kar je slabih 30 milijonov evrov.


Beli prah


Popolnoma drugačen odnos imajo ZDA do drugih mamil. Na primer do kokaina, ki je tudi zelo razširjen. Ta teden je bil ameriški zunanji minister Marc Pompeo na obisku v Kolumbiji in je med srečanjem s predsednikom Ivanom Duquejem izrazil »globoko zaskrbljenost zaradi povečevanja pridelave koke in proizvodnje kokaina po letu 2013«.

Koko so leta 2017 v Kolumbiji gojili na rekordnih 171.000 hektarih, kar je za 17 odstotkov več kot leta 2016.


Kolumbija je že dolgo znana kot vodilna svetovna proizvajalka kokai­na, za katerega je listje koke glavna sestavina, vendar so zadnji uradni podatki Združenih narodov septembra 2018 pokazali, da so leta 2017 potolkli vse rekorde. Svetovna organizacija je sporočila, da so koko gojili na 171.000 hektarih, kar je za 17 odstotkov več kot leta 2016. Na njih so domnevno pridelali dovolj surovin za proizvodnjo 1379 ton kokaina.

Predsednik Duque je ob teh podatkih pojasnil, da so lani uničili 80.000 hektarov nasadov koke, letos jih nameravajo še več. Vendar imajo pri tem veliko težav. V preteklosti so namreč nasade uničevali s škropljenjem iz zraka, kar pa so že leta 2015 prepovedali. Herbicid glifosat, ki so ga uporabljali – v Sloveniji ga še vedno uporabljajo za zatiranje plevela na njivah –, so namreč raziskave povezale s povzročanjem raka.


Kmečko vprašanje


Poleg ukinitve za zdravje škodljivega herbicida, za katerega je Duque sicer povedal, da bi ga lahko spet dovolili, je velika težava slab položaj kmetov. Ti koke seveda ne gojijo zaradi lastnega zadovoljstva, ampak zato, ker imajo malo alternativ pri drugih pridelkih, saj z dovoljenimi ne morejo dosegati podobne cene.

image
AFP Kolumbijski predsednik Ivan Duque (na fotografiji desno) in ameriški zunanji minister Mike Pompeo (levo) sta se dogovorila, da bosta državi naredili konec zlatim časom za proizvajalce kokaina. FOTO: AFP


A sta se kolumbijski predsednik in Pompeo kljub vsemu dogovorila za oster boj proti gojenju koke. Z njim naj bi do leta 2023 proizvodnjo kokaina zmanjšali za polovico. Američani že zdaj Kolumbiji plačujejo približno 350 milijonov evrov na leto za boj proti proizvajalcem in tihotapcem mamil, ki pa je, dokler je za kokain na voljo dovolj osnovne surovine, bistveno manj uspešen.

Zato je bolj kot vojna proti kokainskim kartelom učinkovito to, da lahko kmetje začnejo dostojno služiti z gojenjem česa drugega. A tudi kmetje niso samo nevedni, nedolžni obdelovalci zemlje. Ker so ugotovili, da vlada s pomočjo ZDA kar dobro plačuje, če se odpovedo gojenju surovine za kokain in se preusmerijo na kaj drugega, so v zadnjih letih načrtno zasajali vedno več koke. Rekordne površine za njeno pridelovanje leta 2017 so vsaj deloma posledica prav tega.

Trava je vedno močnejša
Raziskovalci britanskih univerz v Bathu in londonskega King's Collegea so v znanstvenem mesečniku Addiction (Odvisnost) objavili raziskavo o moči marihuane in izdelkov iz nje, kot je na primer hašiš. Po podatkih iz vse Evrope se je moč trave in derivatov v preteklih desetih letih podvojila. Vsebnost THC, glavne psihotropne snovi v indijski konoplji, se je v rastlinah med letom 2006 in 2016 povečala s pet na deset odstotkov. Pri izdelkih iz nje, kot pri omenjenem hašišu, je vsebnost THC med letoma 2006 in 2011 ostala približno enaka, potem pa se je do leta 2016 hitro povečala z 10 na 17 odstotkov. To bi lahko pomenilo večje tveganje za pojav raznih psihičnih bolezni pri uživalcih.