Bo tragedija prinesla spremembe?
Na Zavodu Varna pot opozarjajo na neustrezno zakonodajo in ponujajo več predlogov za ureditev problematike.
Odpri galerijo
Nesrečo, po kateri sta umrla nosečnica, nekaj dni kasneje pa novorojenček, je povzročil pijan voznik. FOTO: Aleš Andlovič
Ljubljana – Tragična nesreča v Mariboru, ki je pretresla Slovenijo, v kateri sta umrla nosečnica in nekaj dni kasneje še novorojenček, še naprej sproža odzive. Potem ko je na nujnost sprememb zakonodaje na tem področju opozorila Javna agencija za varnost prometa (AVP), so se oglasili tudi na Zavodu Varna pot, kjer v pismu ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek predlagajo več sprememb.
Na slovenskih cestah je po podatkih policije od leta 1991 do 2018 umrlo 7435 ljudi, 282.969 pa se jih je v prometnih nesrečah hudo poškodovalo. Grozljiva statistika, h kateri močno pripomore vožnja pod vplivom alkohola, saj je alkohol skupaj z drugimi prepovedanimi substancami eden najpomembnejših dejavnikov tveganja najhujših nesreč. Prisoten je bil v več kot 35 odstotkih vseh najhujših nesreč, sporočajo z Zavoda Varna pot, kjer so v pismu Bratuškovi še zapisali, da je le od leta 2000 do danes alkohol v cestnem prometu vzel 1057 življenj, za vedno je bilo huje poškodovanih 3696 ljudi. Ker klinični psihologi menijo, da tovrstne tragične posledice krepko in za daljši rok zaznamujejo najmanj sedem bližnjih oseb žrtev prometnih nesreč, to pomeni 33.271 ljudi. »Trend prisotnosti alkohola v najhujših prometnih nesrečah z leti ostaja še vedno pereč problem. V letih od 2011 do 2017 so 38,2 odstotka prometnih nesreč s smrtnim izidom povzročili vozniki, ki so imeli več kot 0,5 grama na kilogram alkohola v krvi,« še sporočajo ministrici.
Na zavodu opozarjajo, da slovenska zakonodaja, čeprav zdravniki in klinični psihologi menijo, da alkohol neposredno vpliva na voznikovo sposobnost upravljanja vozila in je zato neposredni dejavnik za nastanek prometnih nesreč, tega še vedno obravnava kot sekundarni vzrok za nastanek nesreče. Primarni vzrok pa naj bi bilo nepravilno ravnanje voznika, recimo prehitra vožnja ali nezadostna varnostna razdalja. To pa daje napačno sporočilnost voznikom in celotni družbi s tolerančnim odnosom do problematike alkohola v cestnem prometu, menijo.
Na zavodu predlagajo, naj se z določitvijo alkohola in drugih prepovedanih substanc kot primarnega vzroka za nastanek prometnih nesreč jasno opredeli odgovornost voznika, kar bo po njihovem pojasnilu posledično zajelo tudi sistemski del odgovornosti do drugih deležnikov v družbi, denimo zdravstvene in odškodninske odgovornosti. Predlagajo še, naj se odpravijo izjeme za pridržanje pijanih voznikov (policist lahko odloči, da pridržanja ne odredi, če je jasno, da kršitelj ne bo nadaljeval kršitve, je recimo blizu doma ali ima drug prevoz domov), saj po njihovem daje veliko manevrskega prostora za zlorabo in različno pravno tolmačenje. Zahtevajo tudi odpravo neskladja med izrekom sankcij v prekrškovnem postopku in kazenskem, kjer so kršitelji, čeprav gre celo za kaznivo dejanje, z izrekom pogojne kazni (v več kot 70 odstotkih) sankcionirani precej mileje.
Po tragični nesreči se je odzval tudi Igor Velov, direktor AVP. Njihov predlog je, naj se vožnja pod vplivom alkohola obravnava kot kaznivo dejanje. Sedanja zakonodaja to kot kaznivo dejanje šteje šele v primeru ogrožanja, to pa je po mnenju AVP že prepozno. Prepričani so, da bi kazenska ovadba voznika pod vplivom alkohola bolj zalegla kakor plačilo kazni, ki storilcem daje občutek, da so s tem odplačali svoj greh.
Iz odgovorov ministrstva za pravosodje je glede predloga AVP razumeti, da menijo, da je zakonodaja na tem področju že zdaj dovolj urejena. Tudi sicer za zdaj ne pripravljajo konkretnih ukrepov za nadaljnje spremembe kazenskega zakonika na tem področju. Glede odvzema vozila med drugim poudarjajo, da je bil ta člen dopolnjen z odstavkom, ki določa obvezen odvzem vozila tistemu, ki za vožnjo tega vozila ni imel pravice ali ker ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja. Se bodo pa »glede na predloge Zavoda Varna pot dejavno vključili v razpravo o morebiti potrebnih spremembah tako na prekrškovnem kot tudi na kazenskem področju«. Na ministrstvu za infrastrukturo pa se bodo na poziv zavoda še odzvali.
Na slovenskih cestah je po podatkih policije od leta 1991 do 2018 umrlo 7435 ljudi, 282.969 pa se jih je v prometnih nesrečah hudo poškodovalo. Grozljiva statistika, h kateri močno pripomore vožnja pod vplivom alkohola, saj je alkohol skupaj z drugimi prepovedanimi substancami eden najpomembnejših dejavnikov tveganja najhujših nesreč. Prisoten je bil v več kot 35 odstotkih vseh najhujših nesreč, sporočajo z Zavoda Varna pot, kjer so v pismu Bratuškovi še zapisali, da je le od leta 2000 do danes alkohol v cestnem prometu vzel 1057 življenj, za vedno je bilo huje poškodovanih 3696 ljudi. Ker klinični psihologi menijo, da tovrstne tragične posledice krepko in za daljši rok zaznamujejo najmanj sedem bližnjih oseb žrtev prometnih nesreč, to pomeni 33.271 ljudi. »Trend prisotnosti alkohola v najhujših prometnih nesrečah z leti ostaja še vedno pereč problem. V letih od 2011 do 2017 so 38,2 odstotka prometnih nesreč s smrtnim izidom povzročili vozniki, ki so imeli več kot 0,5 grama na kilogram alkohola v krvi,« še sporočajo ministrici.
Alkohol le kot sekundarni vzrok za nastanek nesreče
Na zavodu opozarjajo, da slovenska zakonodaja, čeprav zdravniki in klinični psihologi menijo, da alkohol neposredno vpliva na voznikovo sposobnost upravljanja vozila in je zato neposredni dejavnik za nastanek prometnih nesreč, tega še vedno obravnava kot sekundarni vzrok za nastanek nesreče. Primarni vzrok pa naj bi bilo nepravilno ravnanje voznika, recimo prehitra vožnja ali nezadostna varnostna razdalja. To pa daje napačno sporočilnost voznikom in celotni družbi s tolerančnim odnosom do problematike alkohola v cestnem prometu, menijo.
Na zavodu predlagajo, naj se z določitvijo alkohola in drugih prepovedanih substanc kot primarnega vzroka za nastanek prometnih nesreč jasno opredeli odgovornost voznika, kar bo po njihovem pojasnilu posledično zajelo tudi sistemski del odgovornosti do drugih deležnikov v družbi, denimo zdravstvene in odškodninske odgovornosti. Predlagajo še, naj se odpravijo izjeme za pridržanje pijanih voznikov (policist lahko odloči, da pridržanja ne odredi, če je jasno, da kršitelj ne bo nadaljeval kršitve, je recimo blizu doma ali ima drug prevoz domov), saj po njihovem daje veliko manevrskega prostora za zlorabo in različno pravno tolmačenje. Zahtevajo tudi odpravo neskladja med izrekom sankcij v prekrškovnem postopku in kazenskem, kjer so kršitelji, čeprav gre celo za kaznivo dejanje, z izrekom pogojne kazni (v več kot 70 odstotkih) sankcionirani precej mileje.
Po tragični nesreči se je odzval tudi Igor Velov, direktor AVP. Njihov predlog je, naj se vožnja pod vplivom alkohola obravnava kot kaznivo dejanje. Sedanja zakonodaja to kot kaznivo dejanje šteje šele v primeru ogrožanja, to pa je po mnenju AVP že prepozno. Prepričani so, da bi kazenska ovadba voznika pod vplivom alkohola bolj zalegla kakor plačilo kazni, ki storilcem daje občutek, da so s tem odplačali svoj greh.
Iz odgovorov ministrstva za pravosodje je glede predloga AVP razumeti, da menijo, da je zakonodaja na tem področju že zdaj dovolj urejena. Tudi sicer za zdaj ne pripravljajo konkretnih ukrepov za nadaljnje spremembe kazenskega zakonika na tem področju. Glede odvzema vozila med drugim poudarjajo, da je bil ta člen dopolnjen z odstavkom, ki določa obvezen odvzem vozila tistemu, ki za vožnjo tega vozila ni imel pravice ali ker ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja. Se bodo pa »glede na predloge Zavoda Varna pot dejavno vključili v razpravo o morebiti potrebnih spremembah tako na prekrškovnem kot tudi na kazenskem področju«. Na ministrstvu za infrastrukturo pa se bodo na poziv zavoda še odzvali.
