Podkupnino je dal iz obupa
Za preskok čakalne vrste za partnerko 20.000 evrov.
Odpri galerijo
Zagovornica Špela Mesesnel je pričakovala predlog pogojne kazni. FOTO: Marko Feist
Ljubljana – Po dobrih dveh letih od razkritja afere s preskakovanjem čakalnih vrst so na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča sedli prvi obtoženci. Tokrat sta na sodišče prišla le Aleš Miletić in Iztok Požar. Požar je priznal kaznivo dejanje nedovoljenega dajanja daril, ker je prvoobtoženemu v tej zadevi Urošu Smiljiću izročil 20.000 evrov, da je ta uredil preskok čakalne vrste za zdravljenje Požarjeve hudo bolne partnerke na onkološkem inštitutu v Ljubljani.
Požarjeva zagovornica Špela Mesesnel je bila ogorčena nad predlogom tožilke Bojane Pogorelec, da naj ga sodišče obsodi na desetmesečno zaporno kazen, ki naj se izvrši z delom v družbeno splošno korist in mu naloži še plačilo 200 dnevnih zneskov denarne kazni. »Mar ni že dovolj izguba partnerice, zdaj pa naj še dela v splošno družbeno korist? Naj bo kaznovan, ker je sam sprožil ta postopek?« se je vprašala in pri tem, tudi zaradi lastnih izkušenj, komaj zadrževala solze. »Zdrav človek ima tisoč želja, bolan pa samo eno. Vem, kako je to, ko je človek bolan,« je povedala v joku.
Po njenem mnenju človek, ko ima pred seboj bolno ljubljeno osebo, naredi tudi stvari, ki jih sicer ne bi storil. »Vsi bi ravnali drugače, če bi imeli možnost in sredstva. Življenje nima cene,« je dejala. Njen klient je dejanje storil iz obupa, in ne iz koristoljubnih namenov, »razen če je koristoljubje reševanje človeškega življenja.« Sodišču je zato predlagala, da naj klientu izreče pogojno obsodbo, pa čeprav z najdaljšo preizkusno dobo.
Tožilka se je kasneje strinjala, da ima človeško življenje zagotovo visoko ceno, vendar je treba ob tem upoštevati predpise in to, da so s tem oškodovani drugi pacienti, ki so se redno prijavljali in stali v vrsti. »Treba je upoštevat tudi druga človeška življenja, tiste, ki nimajo možnosti, da bi vplivali na vrstni red pri svojem zdravljenju.«
Miletić pa ni priznal, da je Smiljiću izročil kaljena stekla za prijatelja ter steklo za kuhinjsko omarico, v zameno za to pa naj bi Smiljić njegovi nekdanji partnerki uredil pregled pri želeni zdravnici v UKC Ljubljana. Miletić namreč pravi, da ne gre za podkupnino, češ da njegovo podjetje večkrat podarja odpadno steklo.
Tožilstvo je v tej zadevi obtožnice vložilo zoper deset oseb in dve podjetji. Smiljič naj bi tako zahteval in prejel podkupnine od različnih ljudi v zameno za to, da jim je uredil hitrejše preglede, posege ali zdravljenje pri točno določenih zdravnikih. Podkupnine naj bi bile tako v denarju kot tudi v materialnih dobrinah, od piščancev in jajc do kuhinjske omarice.
Požarjeva zagovornica Špela Mesesnel je bila ogorčena nad predlogom tožilke Bojane Pogorelec, da naj ga sodišče obsodi na desetmesečno zaporno kazen, ki naj se izvrši z delom v družbeno splošno korist in mu naloži še plačilo 200 dnevnih zneskov denarne kazni. »Mar ni že dovolj izguba partnerice, zdaj pa naj še dela v splošno družbeno korist? Naj bo kaznovan, ker je sam sprožil ta postopek?« se je vprašala in pri tem, tudi zaradi lastnih izkušenj, komaj zadrževala solze. »Zdrav človek ima tisoč želja, bolan pa samo eno. Vem, kako je to, ko je človek bolan,« je povedala v joku.
Po njenem mnenju človek, ko ima pred seboj bolno ljubljeno osebo, naredi tudi stvari, ki jih sicer ne bi storil. »Vsi bi ravnali drugače, če bi imeli možnost in sredstva. Življenje nima cene,« je dejala. Njen klient je dejanje storil iz obupa, in ne iz koristoljubnih namenov, »razen če je koristoljubje reševanje človeškega življenja.« Sodišču je zato predlagala, da naj klientu izreče pogojno obsodbo, pa čeprav z najdaljšo preizkusno dobo.
Tožilka se je kasneje strinjala, da ima človeško življenje zagotovo visoko ceno, vendar je treba ob tem upoštevati predpise in to, da so s tem oškodovani drugi pacienti, ki so se redno prijavljali in stali v vrsti. »Treba je upoštevat tudi druga človeška življenja, tiste, ki nimajo možnosti, da bi vplivali na vrstni red pri svojem zdravljenju.«
Miletić pa ni priznal, da je Smiljiću izročil kaljena stekla za prijatelja ter steklo za kuhinjsko omarico, v zameno za to pa naj bi Smiljić njegovi nekdanji partnerki uredil pregled pri želeni zdravnici v UKC Ljubljana. Miletić namreč pravi, da ne gre za podkupnino, češ da njegovo podjetje večkrat podarja odpadno steklo.
Tožilstvo je v tej zadevi obtožnice vložilo zoper deset oseb in dve podjetji. Smiljič naj bi tako zahteval in prejel podkupnine od različnih ljudi v zameno za to, da jim je uredil hitrejše preglede, posege ali zdravljenje pri točno določenih zdravnikih. Podkupnine naj bi bile tako v denarju kot tudi v materialnih dobrinah, od piščancev in jajc do kuhinjske omarice.
