Spotaknil se je, padel na mlajšega brata in mu zlomil nogo

Sodišče je lastnika hiše opralo odgovornosti za dogodek.
Fotografija: Dogodek je bil posledica neskrbnega ravnanja starejšega brata oziroma nezadostne skrbnosti njihovih staršev. Fotografija je simbolična. FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
Dogodek je bil posledica neskrbnega ravnanja starejšega brata oziroma nezadostne skrbnosti njihovih staršev. Fotografija je simbolična. FOTO: Blaž Samec/Delo

​Družinski obisk pri znancu februarja pred osmimi leti se je za takrat dve leti in pol starega fantiča končal z dvojnim zlomom goleni. Nanj je namreč s hišnega podesta padel starejši brat. Sodišče je odgovornost za dogodek pravnomočno pripisalo lastniku hiše, češ da ni namestil ograje, vrhovno sodišče pa je takšno sodbo spremenilo in lastnika hiše opralo odgovornosti.

Po mnenju prvostopenjskega sodišča je bil za dogodek odgovoren lastnik hiše, ker ni postavil ograje na podestu in stopnišču, kar da je bil vzrok za padec okrog 50 kilogramov težkega brata na tožnika. Toženčevi zavarovalnici, pri kateri ima zavarovano odgovornost, je naložilo plačilo 15.000 evrov odškodnine skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Starši, ki so tožbo vložili v imenu fantiča, so si v pritožbi sicer prizadevali za večjo odškodnino, a je višje sodišče pritrdilo prvostopenjskemu, da je odškodnina primerna, vzrok za padec dečka na mlajšega brata pa da je neobstoj zaščitne ograje.

Vrhovno sodišče se je postavilo na nasprotno stališče in v reviziji pravnomočno sodbo spremenilo ter tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Tožnikom je naložilo, da morajo zavarovalnici plačati še slabih 4000 evrov stroškov (poleg 1390 evrov, kar jim je naložilo že prvostopenjsko sodišče), tožena zavarovalnica pa bo 1750 evrov namesto tožniku vrnila v proračun.
 

Postavitve ograje ne zapoveduje noben predpis


Zavarovalnica je sicer več čas zatrjevala, da je bila vzrok za padec oziroma poškodbo fantiča zgolj nesreča, ki je bila posledica ravnanja tožnika oziroma njegovega starejšega brata, za kar pa ni mogoče naprtiti odgovornosti lastniku hiše. Da temu ni mogoče naložiti, da zgradi ograjo, saj mu tega ne zapoveduje noben predpis, se je strinjalo tudi vrhovno sodišče. Dolžnost namestitve ograje, ki jo nalaga pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, se namreč ne nanaša na fizično osebo, ki gradi in ima v lasti samostojno stanovanjsko hišo, temveč k postavitvi ograj povsod zavezuje graditelje večstanovanjskih stavb in oskrbovanih stanovanj za starejše, enako velja za stanovanjske stavbe, namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih.

To, da lastnik hiše v svojem zasebnem domovanju ni ogradil podesta in stopnic, ki vodijo do vhodnih vrat njegovega dvorišča, ni ravnanje, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo, takšne stopnice pa ne predstavljajo splošne nevarnosti, marveč od tistega, ki se prostovoljno odloči po njih stopati, terjajo le nekaj malega pozornosti, utemeljujejo svojo odločitev sodniki.

Šlo je namreč za običajne stopnice s podestom, kjer pešec ni prisiljen stopati nevarno blizu prepadnega roba, dogodek pa je bil posledica neskrbnega ravnanja tožnikovega brata oziroma nezadostne skrbnosti njihovih staršev – otroka, ki sta z mamo čakala očeta na dvorišču, sta bila ves čas pod njenim nadzorom, a se je starejši deček vendarle izmuznil in stekel mimo očeta ter se spotaknil na stopnišču, kar je bilo dovolj za nesrečo – in ne lastnika hiše. Tako ni pogojev, da bi bil ta odškodninsko odgovoren in tudi njegova zavarovalnica ne, še ugotavljajo vrhovni sodniki.
 

Preberite še: