Poletni meseci so na slovenskih cestah že tradicionalno kritični za varnost motoristov, letošnja statistika pa je še posebej skrb vzbujajoča. Do 16. julija je  umrlo že 13 voznikov motornega kolesa in dva voznika mopeda, kar je občutno več kot v enakem obdobju lani (osem motoristov) in predlani (štirje motoristi in en voznik mopeda). Podatki policije in agencije za varnost prometa (AVP) razkrivajo, da so glavni vzroki nesreč neprilagojena hitrost, vožnja v napačno smer, neupoštevanje prednosti in alkohol.

»Lepo vreme pogosto ustvari občutek lažne varnosti,« opozarjajo na AVP. Poleti se zaradi gostejšega prometa, višjih temperatur, utrujenosti in nezbranosti tveganje za prometne nesreče poveča za 12 do 20 odstotkov.

Polovico nesreč povzročijo motoristi sami

Podatki kažejo, da so motoristi v približno polovici prometnih nesreč sami povzročitelji.  V šestih od trinajstih smrtnih nesreč, v katerih je umrl motorist, je bil povzročitelj prav on sam – prav tako oba umrla voznika mopeda. Veliko je tudi primerov tako imenovane samoudeležbe, ko motorist zaradi prevelike hitrosti, neizkušenosti ali napake izgubi oblast nad vozilom brez vpliva drugih udeležencev.

FOTO: Janez Kuhar

Letos je bil alkohol prisoten v približno sedmih odstotkih nesreč z udeležbo motoristov. Vsaka vožnja pod vplivom alkohola je izjemno nevarna, saj alkohol zmanjšuje zbranost in upočasnjuje reakcije – kar je na motorju pogosto usodno. Med letošnjimi smrtnimi žrtvami je tudi motorist, ki je vozil pod vplivom alkohola.

Eden od  umrlih ni uporabljal zaščitne čelade. Na AVP opozarjajo, da je vsaka nesreča sicer zgodba zase, a bi bile v mnogih posledice lahko milejše ali pa bi jih z ustreznim ravnanjem lahko celo preprečili. Vse udeležence v prometu pozivajo k večji pazljivosti, motoriste pa k nošenju zaščitne opreme, spoštovanju predpisov, zmerni hitrosti in izogibanju alkoholu in drogam. »Vsaka napaka je lahko usodna,« poudarjajo.