V nadaljevanju preberite:

Z velikim poznavalcem čebel in ljubiteljskim čebelarjem Jankom Božičem o skrivnostnem življenju čebel, o tem, ali so preživele požare na Krasu, kako se med seboj sporazumevajo, zakaj napadejo človeka, če se v temnih oblačilih in prepoten približa panju, da so čebele trpežnejše od človeka, in o tem, da bi morale biti trate manj pokošene, predvsem pa manj zastrupljene. 

V antičnih kulturah ob Egejskem morju in na Bližnjem vzhodu so imeli čebele za svete živali, ki povezujejo naravni svet s podzemljem. Čebelji motivi so bili pogosto ornament na grobnicah, pogrebne komore Mikencev iz bronaste dobe pa so bile celo oblikovane kot satje. Tudi v slovenski družbi ima čebela posebno mesto. Janko Božič zanje uporablja pridevnike, s katerimi navadno opisujemo ljudi. Znajo biti sitne, zoprne, razdražljive.