Interventni zakon potrebujemo za podnebno krizo, ne za volkove in medvede
Okoljsko ministrstvo trdi, da zakon sledi smernicam sodišča, mreža Zagovorniki okolja, da je protiustaven.
Odpri galerijo
Zakon spodbuja odstrel volkov, ko imajo mladiče. FOTO: Blaž Samec/Delo
Zakon o interventnem odvzemu medvedov in volkov iz narave, ob začetku veljavnosti katerega sta okoljski minister in kmetijska ministrica dejala, da debato izza šanka vrača stroki, je bil na hitro spisan brez sodelovanja strokovnjakov in je le malenkostno preoblikovana različica odloka, katerega prilogo je upravno sodišče odpravilo.
Raziskovalec velikih zveri Miha Krofel z oddelka za gozdarstvo pri ljubljanski biotehniški fakulteti nekatere določbe v zakonu označi kot »milo rečeno nenavadne«. Prva je, da zakon spodbuja odstrel volkov, ko imajo mladiče. »V Sloveniji imamo dolgo tradicijo lovske etike, eno glavnih načel je, da se ne strelja živali, ki še skrbijo za mladiče. S tem zakonom se vračamo 40 let v preteklost glede upravljanja zveri.«
Drugi precedens je uporaba umetnih virov svetlobe, kot so reflektorji in infrardeči daljnogledi, ki so bili doslej prepovedani, kar še poveča verjetnost zmote pri odstrelu.
Trenutne razmere Krofel ocenjuje kot shizofrene, saj interventni zakon ne prispeva k rešitvi težav, za katere je bil spisan. Po eni strani se poudarja problem povečevanja škod, po drugi pa v zakonu niso nikjer omenjeni učinkoviti ukrepi za njihovo preprečevanje. Kot edini ukrep zakon predvideva odstrel, ki ima po Kroflovem mnenju manjši učinek, in še to samo pri medvedu.
Pri volkovih pa ni dokaza o povezavi med odstrelom in zmanjšanjem škod, učinek odstrela je lahko včasih celo nasproten. »Zdi se, da je glavni cilj interventnega zakona, da se čim prej začne streljati zveri ne glede na učinke,« pravi Krofel, ki v novi črki zakona vidi tudi zlorabo instituta interventnega zakona. »Ti so potrebni v primeru ogrožanja varnosti države, resnično bi ga potrebovali recimo za reševanje podnebne krize, ne pa zaradi volka, ki pri nas ni še nikoli napadel človeka.«
Lani so medvedi povzročili najmanj škod v zadnjem desetletju, ker je žir bogato obrodil, letos pa več, ker obroda ni bilo. Število škod po medvedu je torej odvisno od razpoložljivosti hrane v naravnem okolju.
Velika rodnost medvedk v Sloveniji pa je po prepričanju Krofla močno povezana z intenzivnim umetnim krmljenjem. Glede na to, da se nobena druga populacija rjavega medveda ne povečuje tako hitro kot slovenska, medvedi pri nas pa kar tretjino vseh kalorij zaužijejo s hrano z umetnih krmišč, je umetno krmljenje vsekakor pomemben dejavnik velike rodnosti. Krofel se zavzema za postopno zmanjšanje umetnega krmljenja, s čimer bi po njegovem dosegli isti učinek z zmanjšanim odstrelom.
Zahajanje volkov v bližino naselij po besedah Krofla ni nič novega. Res, da je volkov več in da se pojavljajo na nekaterih območjih, kjer se prej niso, vendar sam ne opaža spremembe njihovega vedenja. Edina razlika je, da se okoli Snežnika in Uršlje doline pojavljajo križanci med volkom in domačim psom. Najverjetneje so k nam prišli iz Hrvaške, kjer so zaradi krivolova tropi nestabilni. Križanci niso zaželeni – obstaja verjetnost, da se ne bojijo ljudi, mešanje genov je škodljivo tudi za volčjo populacijo –, zato morajo biti odstreljeni. Izdana je bila odločba za odstrel treh križancev v lovišču s posebnim namenom Jelen, velja do konca julija, vendar lovcem živali še ni uspelo odstreliti.
Klemen Jerina, izredni profesor in vodja raziskovalne skupine na oddelku za gozdarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti, pravi, da je interventni zakon gašenje požara, ki se ne bi zgodil, če bi okoljsko ministrstvo prej poiskalo pravno podporo za ubranitev odloka na upravnem sodišču. Interventni zakon po njegovem povzema vsebine odloka, ključni del, priloga, ki določa število in prostorsko razporeditev odstrela medvedov, pa je pravno preoblikovan tako, da je zakon šel skozi. Najpomembnejše po njegovem je, da se bo v prihodnje pripravil sistem, ki bo dovolj dober, da bo prihranil konflikt, kakršnega imamo.
Raven zaščite, ki jo je deležen medved zdaj, po njegovem ni potrebna, podobno je z volkom. »Pretirana zaščita na dolgi rok je ena ključnih groženj varstva vrst,« opozarja Jerina. »Če je odstrel dobro načrtovan, ne pomeni blokade varstva, ampak k temu celo prispeva. Številne vrste so se z odstrelom reševale. V Evropi so najbolj vitalne populacije medveda lovljene populacije. V Romuniji imajo velike težave z nezakonitim lovom, odkar so lov na medvede prepovedali.«
Povečanje medvedje populacije je po besedah Jerine posledica odstrelov v zadnjih letih. Ti so načrtovani tako, da zajamejo večinoma mlade osebke, s čimer se oponašajo vzorci naravne smrtnosti. Ključni vpliv na demografijo pa imajo samice, ki so pred odstrelom zaščitene. »Če bi hoteli, da z odstrelom bolj vplivamo na populacijo, bi ga morali izvesti jeseni. Takšni odstreli so bili nekajkrat zadržani in populacija je narasla.«
Krmljenje, v nasprotju z mnenjem Krofla, po mnenju Jerine ne vpliva na veliko rodnost slovenskih medvedk, in je pomembno sredstvo zmanjševanja konfliktov. Nova strategija upravljanja rjavega medveda predvideva zmanjšanje krmljenja za odstotek na leto. To vprašanje bo po besedah Jerine treba zastaviti zelo široko. »Če se bomo odločili za zmanjševanje krmljenja, se bomo morali pogovarjati tudi, koliko manj medvedov bomo imeli,« opominja.
Tezo, da so se volkovi preusmerili na plenjenje rejnih živali, ker je zaradi prevelikega odstrela premalo naravnega plena (srnjadi), Jerina označuje za neumnost. V okviru projekta Slowolf so ugotavljali mejno gostoto parkljarjev, pri kateri volkovi začnejo pleniti domače živali, in ugotovili, da smo na področjih z najmanjšo biomaso plenskih vrst petkrat nad to mejo.
Miha Marenče z Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) interventni zakon vidi kot trenutno edino rešitev, saj je na terenu »res kriza«. Izvajanje odstrela medvedov je enako kot pri odpravljeni prilogi odloka. Število medvedov za odstrel je porazdeljeno po lovsko upravljavskih območjih, zavod za gozdove pa skupaj z upravljavci teh območij naredi razdelilnik po loviščih. Razlika je, da smo odloku dodali karte, ki prikazujejo, kje se težave – škode, klici intervencijskih skupin – gostijo, in na teh območjih smo določili večjo kvoto medvedov za odstrel, pojasnjuje Marenče.
Pri volku so usmeritve ustavnega sodišča upoštevane z določbo, da se odstrel prednostno izvaja na pašnikih ali v njihovi neposredni bližini v primeru ponavljajočih se škod v kratkem časovnem obdobju, kar morata z mnenjem predhodno potrditi zavod za gozdove in zavod za varstvo narave.
Na ZGS so že pripravili strokovno mnenje za odvzem medveda in volka za naslednje načrtovalsko obdobje (od 1.10. 2019 do 30. 9. 2020) in ga poslali zavodu za varstvo narave, ki mora podati svoje mnenje, preden gre predlog na okoljsko ministrstvo.
Marenče zavrača očitke, ki jih je na družbenih omrežjih izrekel nekdanji minister za okolje Jure Leben, da je stanje takšno zato, ker so bili prejšnji odloki o odvzemu medvedov in volkov iz narave slabo pripravljeni. »Vsakdo si želi opravi roke in pokazati na drugega krivca.« Kot razlog, da so odloki v preteklosti določali manjše število medvedov za odstrel (kvota za leto 2018 je bila skoraj enkrat manjša kot za leto 2019, op. p.) –, navaja upoštevanje načela previdnosti. Zavod za gozdove je v strokovnih mnenjih predlagal višje številke za odstrel medvedov – na ravni števila mladičev, ki se skotijo v enem letu –, vendar si jih ne ministrstvo za okolje ne znanstvena srednja nista upala potrditi, ker še ni bilo zanesljivih podatkov o številčnosti medvedov, pravi Marenče.
Ne verjame, da bi se vedenje volkov lahko spremenilo v dveh letih, kolikor dolgo ni bilo odstrela, »je pa res, da so nekateri osebki, denimo iz tropa na Blokah, s plenjenja drobnice, ki je zaščitena v nočnih ogradah, prešli na plenjenje goveda. Vendar je to individualna lastnost,« ne splošna sprememba v vedenju volkov, poudarja Marenče, in dodaja, da se je treba usmeriti v reševanje takšnih primerov.
Na okoljskem ministrstvu, kjer so pripravili interventni zakon, pojasnjujejo, da temelji na strokovnih podlagah, ki so bile pripravljene v okviru priprave odloka o ukrepu odvzema rjavega medveda, ki ga je vlada sprejela novembra lani, in sledi smernicam, ki jih je v obrazložitvi sodbe, s katero je sodišče odpravilo prilogo tega odloka, zapisalo upravno sodišče.
V mreži Zagovorniki okolja pa trdijo, da je zakon v delu, ki določa odstrel 11 volkov, protiustaven, saj ignorira sodne odločitve, ki sta jih v preteklih letih dosegla Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC) in Dondes, in z njimi za dve leti ustavila odstrel volkov. »Zakon ima vsebino, identično sodno izpodbitim vsebinam,« navajajo. Odločitev, ali se bodo zoper njega pritožili, bodo sporočili prihodnji teden.
Raziskovalec velikih zveri Miha Krofel z oddelka za gozdarstvo pri ljubljanski biotehniški fakulteti nekatere določbe v zakonu označi kot »milo rečeno nenavadne«. Prva je, da zakon spodbuja odstrel volkov, ko imajo mladiče. »V Sloveniji imamo dolgo tradicijo lovske etike, eno glavnih načel je, da se ne strelja živali, ki še skrbijo za mladiče. S tem zakonom se vračamo 40 let v preteklost glede upravljanja zveri.«
Drugi precedens je uporaba umetnih virov svetlobe, kot so reflektorji in infrardeči daljnogledi, ki so bili doslej prepovedani, kar še poveča verjetnost zmote pri odstrelu.
Volkovi niso spremenili vedenja
Trenutne razmere Krofel ocenjuje kot shizofrene, saj interventni zakon ne prispeva k rešitvi težav, za katere je bil spisan. Po eni strani se poudarja problem povečevanja škod, po drugi pa v zakonu niso nikjer omenjeni učinkoviti ukrepi za njihovo preprečevanje. Kot edini ukrep zakon predvideva odstrel, ki ima po Kroflovem mnenju manjši učinek, in še to samo pri medvedu.
Pri volkovih pa ni dokaza o povezavi med odstrelom in zmanjšanjem škod, učinek odstrela je lahko včasih celo nasproten. »Zdi se, da je glavni cilj interventnega zakona, da se čim prej začne streljati zveri ne glede na učinke,« pravi Krofel, ki v novi črki zakona vidi tudi zlorabo instituta interventnega zakona. »Ti so potrebni v primeru ogrožanja varnosti države, resnično bi ga potrebovali recimo za reševanje podnebne krize, ne pa zaradi volka, ki pri nas ni še nikoli napadel človeka.«
Lani so medvedi povzročili najmanj škod v zadnjem desetletju, ker je žir bogato obrodil, letos pa več, ker obroda ni bilo. Število škod po medvedu je torej odvisno od razpoložljivosti hrane v naravnem okolju.
Velika rodnost medvedk v Sloveniji pa je po prepričanju Krofla močno povezana z intenzivnim umetnim krmljenjem. Glede na to, da se nobena druga populacija rjavega medveda ne povečuje tako hitro kot slovenska, medvedi pri nas pa kar tretjino vseh kalorij zaužijejo s hrano z umetnih krmišč, je umetno krmljenje vsekakor pomemben dejavnik velike rodnosti. Krofel se zavzema za postopno zmanjšanje umetnega krmljenja, s čimer bi po njegovem dosegli isti učinek z zmanjšanim odstrelom.
Zahajanje volkov v bližino naselij po besedah Krofla ni nič novega. Res, da je volkov več in da se pojavljajo na nekaterih območjih, kjer se prej niso, vendar sam ne opaža spremembe njihovega vedenja. Edina razlika je, da se okoli Snežnika in Uršlje doline pojavljajo križanci med volkom in domačim psom. Najverjetneje so k nam prišli iz Hrvaške, kjer so zaradi krivolova tropi nestabilni. Križanci niso zaželeni – obstaja verjetnost, da se ne bojijo ljudi, mešanje genov je škodljivo tudi za volčjo populacijo –, zato morajo biti odstreljeni. Izdana je bila odločba za odstrel treh križancev v lovišču s posebnim namenom Jelen, velja do konca julija, vendar lovcem živali še ni uspelo odstreliti.
Potrebujemo sistem, ki bo prihranil konflikt
Klemen Jerina, izredni profesor in vodja raziskovalne skupine na oddelku za gozdarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti, pravi, da je interventni zakon gašenje požara, ki se ne bi zgodil, če bi okoljsko ministrstvo prej poiskalo pravno podporo za ubranitev odloka na upravnem sodišču. Interventni zakon po njegovem povzema vsebine odloka, ključni del, priloga, ki določa število in prostorsko razporeditev odstrela medvedov, pa je pravno preoblikovan tako, da je zakon šel skozi. Najpomembnejše po njegovem je, da se bo v prihodnje pripravil sistem, ki bo dovolj dober, da bo prihranil konflikt, kakršnega imamo.
Raven zaščite, ki jo je deležen medved zdaj, po njegovem ni potrebna, podobno je z volkom. »Pretirana zaščita na dolgi rok je ena ključnih groženj varstva vrst,« opozarja Jerina. »Če je odstrel dobro načrtovan, ne pomeni blokade varstva, ampak k temu celo prispeva. Številne vrste so se z odstrelom reševale. V Evropi so najbolj vitalne populacije medveda lovljene populacije. V Romuniji imajo velike težave z nezakonitim lovom, odkar so lov na medvede prepovedali.«
Povečanje medvedje populacije je po besedah Jerine posledica odstrelov v zadnjih letih. Ti so načrtovani tako, da zajamejo večinoma mlade osebke, s čimer se oponašajo vzorci naravne smrtnosti. Ključni vpliv na demografijo pa imajo samice, ki so pred odstrelom zaščitene. »Če bi hoteli, da z odstrelom bolj vplivamo na populacijo, bi ga morali izvesti jeseni. Takšni odstreli so bili nekajkrat zadržani in populacija je narasla.«
Krmljenje, v nasprotju z mnenjem Krofla, po mnenju Jerine ne vpliva na veliko rodnost slovenskih medvedk, in je pomembno sredstvo zmanjševanja konfliktov. Nova strategija upravljanja rjavega medveda predvideva zmanjšanje krmljenja za odstotek na leto. To vprašanje bo po besedah Jerine treba zastaviti zelo široko. »Če se bomo odločili za zmanjševanje krmljenja, se bomo morali pogovarjati tudi, koliko manj medvedov bomo imeli,« opominja.
Tezo, da so se volkovi preusmerili na plenjenje rejnih živali, ker je zaradi prevelikega odstrela premalo naravnega plena (srnjadi), Jerina označuje za neumnost. V okviru projekta Slowolf so ugotavljali mejno gostoto parkljarjev, pri kateri volkovi začnejo pleniti domače živali, in ugotovili, da smo na področjih z najmanjšo biomaso plenskih vrst petkrat nad to mejo.
Odstrel bo večji tam, kjer je več težav
Miha Marenče z Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) interventni zakon vidi kot trenutno edino rešitev, saj je na terenu »res kriza«. Izvajanje odstrela medvedov je enako kot pri odpravljeni prilogi odloka. Število medvedov za odstrel je porazdeljeno po lovsko upravljavskih območjih, zavod za gozdove pa skupaj z upravljavci teh območij naredi razdelilnik po loviščih. Razlika je, da smo odloku dodali karte, ki prikazujejo, kje se težave – škode, klici intervencijskih skupin – gostijo, in na teh območjih smo določili večjo kvoto medvedov za odstrel, pojasnjuje Marenče.
Pri volku so usmeritve ustavnega sodišča upoštevane z določbo, da se odstrel prednostno izvaja na pašnikih ali v njihovi neposredni bližini v primeru ponavljajočih se škod v kratkem časovnem obdobju, kar morata z mnenjem predhodno potrditi zavod za gozdove in zavod za varstvo narave.
Na ZGS so že pripravili strokovno mnenje za odvzem medveda in volka za naslednje načrtovalsko obdobje (od 1.10. 2019 do 30. 9. 2020) in ga poslali zavodu za varstvo narave, ki mora podati svoje mnenje, preden gre predlog na okoljsko ministrstvo.
Marenče zavrača očitke, ki jih je na družbenih omrežjih izrekel nekdanji minister za okolje Jure Leben, da je stanje takšno zato, ker so bili prejšnji odloki o odvzemu medvedov in volkov iz narave slabo pripravljeni. »Vsakdo si želi opravi roke in pokazati na drugega krivca.« Kot razlog, da so odloki v preteklosti določali manjše število medvedov za odstrel (kvota za leto 2018 je bila skoraj enkrat manjša kot za leto 2019, op. p.) –, navaja upoštevanje načela previdnosti. Zavod za gozdove je v strokovnih mnenjih predlagal višje številke za odstrel medvedov – na ravni števila mladičev, ki se skotijo v enem letu –, vendar si jih ne ministrstvo za okolje ne znanstvena srednja nista upala potrditi, ker še ni bilo zanesljivih podatkov o številčnosti medvedov, pravi Marenče.
Ne verjame, da bi se vedenje volkov lahko spremenilo v dveh letih, kolikor dolgo ni bilo odstrela, »je pa res, da so nekateri osebki, denimo iz tropa na Blokah, s plenjenja drobnice, ki je zaščitena v nočnih ogradah, prešli na plenjenje goveda. Vendar je to individualna lastnost,« ne splošna sprememba v vedenju volkov, poudarja Marenče, in dodaja, da se je treba usmeriti v reševanje takšnih primerov.
Bo padla nova pritožba zoper zakon?
Na okoljskem ministrstvu, kjer so pripravili interventni zakon, pojasnjujejo, da temelji na strokovnih podlagah, ki so bile pripravljene v okviru priprave odloka o ukrepu odvzema rjavega medveda, ki ga je vlada sprejela novembra lani, in sledi smernicam, ki jih je v obrazložitvi sodbe, s katero je sodišče odpravilo prilogo tega odloka, zapisalo upravno sodišče.
V mreži Zagovorniki okolja pa trdijo, da je zakon v delu, ki določa odstrel 11 volkov, protiustaven, saj ignorira sodne odločitve, ki sta jih v preteklih letih dosegla Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC) in Dondes, in z njimi za dve leti ustavila odstrel volkov. »Zakon ima vsebino, identično sodno izpodbitim vsebinam,« navajajo. Odločitev, ali se bodo zoper njega pritožili, bodo sporočili prihodnji teden.
