Galerija
Kriza zahteva hitrejše ukrepanje
V luči podnebnih protestov so napovedi držav za razogljičenje preblage in nezadostne.
Če bi predčasno zaprli Teš 6, bi bila proizvodnja elektrike v Sloveniji skoraj brezogljična, ne pa tudi obnovljiva. FOTO: Brane Piano
Slovenijo in prebivalce v prihodnjih desetih letih čaka precej zahtevna naloga zmanjšanja emisij, povečanja učinkovitosti rabe energije in deleža obnovljivih virov energije. A glede na znanstvena poročila in zahteve protestnikov je to še vedno premalo.
Prihodnje leto bo začel veljati Pariški podnebni sporazum, ki predvideva, da se bo segrevanje planeta do konca stoletja ustavilo pri dveh stopinjah Celzija, še bistveno bolje pa bi bilo, da bi segrevanje omejili na največ 1,5 stopinje Celzija. Vsaka država sveta mora opraviti svojo nalogo, pri čemer v IPCC ugotavljajo, da bi uresničenje sedanjih zavez držav vodilo do segrevanja za štiri stopinje Celzija, Slovenija pa se je v boju proti podnebnim spremembam opredelila kot »ambiciozna država«.
Zavezali smo se, da bomo do leta 2020 četrtino končne porabe energije pokrili s proizvodnjo iz obnovljivih virov. V letu 2017 je Slovenija dosegala 21,5-odstotni delež OVE in ga ne povečuje. Do prihodnjega leta lahko emisije toplogrednih plinov celo povečamo za štiri odstotke. Še leta 2016 smo bili na varni strani, vendar od takrat emisije pri nas spet rastejo. Za učinkovito rabo energije je bilo tudi predvideno izboljšanje za 20 odstotkov. Tudi tega cilja ne bomo dosegli, zlasti zaradi prometa.
Skupni izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji so leta 2017 dosegli 17,45 milijona ton ekvivalentov ogljikovega dioksida, kar je 14,5 odstotka pod vrednostjo v izhodiščnem letu 1986. K znižanju izpustov sta najbolj prispevala energetika (-28,1 odstotka) in raba goriv v industriji in gradbeništvu (-62,4 odstotka).
Emisije toplogrednih plinov moramo do leta 2030 zmanjšati za vsaj 15 odstotkov (to se lahko še spremeni navzgor) glede na leto 2005. Za velike naprave po vsej EU pravila določa trg emisij, države pa morajo zagotoviti znižanje emisij v sektorjih, ki niso vključeni v trgovanje. Predvideno je, da bodo drugi sektorji nadomestili rast emisij v prometu za 14 odstotkov. Gospodinjstva bodo tako morala zmanjšati emisije za 71, kmetijstvo za en, ravnanje z odpadki za 50, industrija za 46, energetika pa za 29 odstotkov. Ena od zahtev je prehod iz linearnega v krožni sistem gospodarstva, predelava odpadnih materialov povzroča manj emisij in porabe virov kot proizvodnja iz svežih surovin.
Doseči bi morali vsaj 27 odstotkov OVE v končni rabi energije, država se pri tem zanaša zlasti na ogrevanje na les. To pomeni tudi gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, nekaj več vetrnic in zlasti množičnost sončnih elektrarn. Ob zaprtju Teša 6 bi bila proizvodnja elektrike sicer praktično brezogljična, težava bi ostal le promet.
EU predvideva, da bo do leta 2050 neto brezogljična. To pomeni, da emisije države niso večje kot ponori ogljika. Slovenija že ves čas uporablja gozdove kot rešilno bilko, to bo počela tudi naprej. Nekoliko se to tepe zlasti z načrtom za veliko povečanje uporabe lesa za sisteme ogrevanja. Za zdaj glavnino peletov in sekancev uvozimo.
Bistveno hitreje bo treba prenavljati stavbe, če želimo do leta 2030 prihraniti 30 odstotkov energije. Na leto bo treba prenoviti med 1,3 in 1,7 milijona kvdratnih metrov stavb. Komisija Sloveniji predlaga gradnjo železnic, kolesarskih poti in površin za pešce, zraven pa zmanjšanje in podražitev parkirišč, odpravo nadomestila za prevoz v službo in emisijske takse.
Kmetijstvo prispeva 15 odstotkov izpustov toplogrednih plinov, kar je drugi največji delež v sektorjih, ki niso vključeni v trgovanje z emisijami. Cilj operativnega programa toplogrednih plinov na področju kmetijstva je obvladovanje izpustov na ravni do največ petodstotnega zvišanja do leta 2020 glede na leto 2005 ob hkratnem povečanju samooskrbe s hrano. Cilj trenutno dosegamo, izpusti so 6,2 odstotka pod ciljno vrednostjo. A po letu 2020 bo za dosego ogljične nevtralnosti do leta 2050 tudi v tem sektorju izpuste treba zmanjšati, obseg pridelave hrane pa povečati.
To naj bi po načrtih kmetijskega ministrstva dosegli zlasti s spodbujanjem trajnostnega kmetijstva s shranjevanjem ogljika in povečanjem organske snovi v tleh. V okviru strateškega načrta ukrepov Skupne kmetijske politike, ki je v pripravi, je predvidena uvedba ukrepov, ki povečujejo organsko maso v tleh z izboljšanjem kolobarjenja in dodatnim spodbujanjem dosevkov ter večjim uvajanjem rastlin, ki fiksirajo dušik. O zmanjšanju obsega živinoreje, največje povzročiteljice toplogrednih izpustov v kmetijstvu, pa nič.
Veliko bo treba postoriti tudi za prilagoditev kmetijstva na vse pogostejše suše, poplave, točo, neurja z močnimi padavinami in vetrom ter erozijo. Osnutek strateškega dokumenta razvoja kmetijstva po letu 2021 (resolucija Naša hrana) stavi na vlaganje v nove tehnologije, prilagoditev vrst in sort kmetijskih rastlin, upoštevanje sodobnih smernic kolobarja ter nadaljevanje financiranja naložb, ki zmanjšujejo tveganja za vremenske nevšečnosti: pridelave v rastlinjakih, namakanja, oroševanja in mrež v trajnih nasadih
Prihodnje leto bo začel veljati Pariški podnebni sporazum, ki predvideva, da se bo segrevanje planeta do konca stoletja ustavilo pri dveh stopinjah Celzija, še bistveno bolje pa bi bilo, da bi segrevanje omejili na največ 1,5 stopinje Celzija. Vsaka država sveta mora opraviti svojo nalogo, pri čemer v IPCC ugotavljajo, da bi uresničenje sedanjih zavez držav vodilo do segrevanja za štiri stopinje Celzija, Slovenija pa se je v boju proti podnebnim spremembam opredelila kot »ambiciozna država«.
Do kod je prišla Slovenija?
Zavezali smo se, da bomo do leta 2020 četrtino končne porabe energije pokrili s proizvodnjo iz obnovljivih virov. V letu 2017 je Slovenija dosegala 21,5-odstotni delež OVE in ga ne povečuje. Do prihodnjega leta lahko emisije toplogrednih plinov celo povečamo za štiri odstotke. Še leta 2016 smo bili na varni strani, vendar od takrat emisije pri nas spet rastejo. Za učinkovito rabo energije je bilo tudi predvideno izboljšanje za 20 odstotkov. Tudi tega cilja ne bomo dosegli, zlasti zaradi prometa.
Skupni izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji so leta 2017 dosegli 17,45 milijona ton ekvivalentov ogljikovega dioksida, kar je 14,5 odstotka pod vrednostjo v izhodiščnem letu 1986. K znižanju izpustov sta najbolj prispevala energetika (-28,1 odstotka) in raba goriv v industriji in gradbeništvu (-62,4 odstotka).
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je imenovala delovno skupino za pripravo predloga dolgoročne vizije razvoja in posodobitve železniške infrastrukture. Člani so Jože P. Damjan, Aleš Groznik, Matej Ogrin, Dušan Mes, Andreja Knez, Monika Pintar Mesarič in Anita Goršek. Delovna skupina bo proučila možnosti hitrih železniških povezav po Sloveniji v okviru mednarodnega železniškega prometa ter ocenila strošek uresničitve teh projektov.
Kakšne so zahteve?
Emisije toplogrednih plinov moramo do leta 2030 zmanjšati za vsaj 15 odstotkov (to se lahko še spremeni navzgor) glede na leto 2005. Za velike naprave po vsej EU pravila določa trg emisij, države pa morajo zagotoviti znižanje emisij v sektorjih, ki niso vključeni v trgovanje. Predvideno je, da bodo drugi sektorji nadomestili rast emisij v prometu za 14 odstotkov. Gospodinjstva bodo tako morala zmanjšati emisije za 71, kmetijstvo za en, ravnanje z odpadki za 50, industrija za 46, energetika pa za 29 odstotkov. Ena od zahtev je prehod iz linearnega v krožni sistem gospodarstva, predelava odpadnih materialov povzroča manj emisij in porabe virov kot proizvodnja iz svežih surovin.
Odpadki morajo postati material za nove izdelke. FOTO: Jure Eržen/Delo
Doseči bi morali vsaj 27 odstotkov OVE v končni rabi energije, država se pri tem zanaša zlasti na ogrevanje na les. To pomeni tudi gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, nekaj več vetrnic in zlasti množičnost sončnih elektrarn. Ob zaprtju Teša 6 bi bila proizvodnja elektrike sicer praktično brezogljična, težava bi ostal le promet.
Do leta 2030 moramo zmanjšati emisije za vsaj 15 odstotkov, težava je promet. FOTO: Brane Piano
Kaj je neto brezogljičnost?
EU predvideva, da bo do leta 2050 neto brezogljična. To pomeni, da emisije države niso večje kot ponori ogljika. Slovenija že ves čas uporablja gozdove kot rešilno bilko, to bo počela tudi naprej. Nekoliko se to tepe zlasti z načrtom za veliko povečanje uporabe lesa za sisteme ogrevanja. Za zdaj glavnino peletov in sekancev uvozimo.
Kljub čustvenemu nagovoru mlade švedske aktivistke Grete Thunberg vrh ni prinesel želene okrepitve zavez držav za hitrejše doseganje ciljev pariškega podnebnega sporazuma in omejitev dviga temperature na 1,5 stopinje Celzija do leta 2100. 65 držav je sicer obljubilo, da bodo povečale nacionalne zaveze zmanjšanja toplogrednih izpustov po letu 2020, vendar med njimi ni bilo Kitajske, ZDA in Indije, treh največjih »proizvajalk« toplogrednih izpustov. Takšen razplet prelaga pričakovanja na naslednjo podnebno konferenco decembra v Čilu.
Vseeno vrh ni bil popolna polomija. 15 držav, med njimi več malih otoških, je podpisalo deklaracijo »Združeni za znanostjo«, s katero so se zavezale k omejitvi segrevanja na 1,5 stopinje in ogljični nevtralnosti do leta 2050. Podobno je storilo 87 podjetij, med njimi Danone in Nestle. Več držav (Švedska, Danska, Švica, Norveška …) je obljubilo podvojitev vplačil v Zeleni podnebni sklad za pomoč državam v razvoju pri blaženju in prilagoditvi podnebnim spremembam. 32 držav (med njimi Nemčija in Slovaška), 25 vlad na podnacionalni ravni in 34 podjetij pa se je zavezalo, da ne bodo gradili novih premogovnih elektrarn. Ob zdajšnjih nacionalnih zavezah zmanjševanja toplogrednih izpustov se bo ozračje do konca stoletja segrelo za med 2,7 in 3,7 stopinj Celzija. Ob zdajšnjih zavezah držav za zmanjšanje izpustov se bo ozračje do konca stoletja segrelo za med 2,7 in 3,7 stopinj Celzija.
Vseeno vrh ni bil popolna polomija. 15 držav, med njimi več malih otoških, je podpisalo deklaracijo »Združeni za znanostjo«, s katero so se zavezale k omejitvi segrevanja na 1,5 stopinje in ogljični nevtralnosti do leta 2050. Podobno je storilo 87 podjetij, med njimi Danone in Nestle. Več držav (Švedska, Danska, Švica, Norveška …) je obljubilo podvojitev vplačil v Zeleni podnebni sklad za pomoč državam v razvoju pri blaženju in prilagoditvi podnebnim spremembam. 32 držav (med njimi Nemčija in Slovaška), 25 vlad na podnacionalni ravni in 34 podjetij pa se je zavezalo, da ne bodo gradili novih premogovnih elektrarn. Ob zdajšnjih nacionalnih zavezah zmanjševanja toplogrednih izpustov se bo ozračje do konca stoletja segrelo za med 2,7 in 3,7 stopinj Celzija. Ob zdajšnjih zavezah držav za zmanjšanje izpustov se bo ozračje do konca stoletja segrelo za med 2,7 in 3,7 stopinj Celzija.
Kaj je predvideno za občane?
Bistveno hitreje bo treba prenavljati stavbe, če želimo do leta 2030 prihraniti 30 odstotkov energije. Na leto bo treba prenoviti med 1,3 in 1,7 milijona kvdratnih metrov stavb. Komisija Sloveniji predlaga gradnjo železnic, kolesarskih poti in površin za pešce, zraven pa zmanjšanje in podražitev parkirišč, odpravo nadomestila za prevoz v službo in emisijske takse.
Vsi drugi sektorji bodo morali zmanjševati emisije namesto prometa. FOTO: Roman Šipić/Delo
Kako bomo razogljičili kmetijstvo?
Kmetijstvo prispeva 15 odstotkov izpustov toplogrednih plinov, kar je drugi največji delež v sektorjih, ki niso vključeni v trgovanje z emisijami. Cilj operativnega programa toplogrednih plinov na področju kmetijstva je obvladovanje izpustov na ravni do največ petodstotnega zvišanja do leta 2020 glede na leto 2005 ob hkratnem povečanju samooskrbe s hrano. Cilj trenutno dosegamo, izpusti so 6,2 odstotka pod ciljno vrednostjo. A po letu 2020 bo za dosego ogljične nevtralnosti do leta 2050 tudi v tem sektorju izpuste treba zmanjšati, obseg pridelave hrane pa povečati.
Emisije
To naj bi po načrtih kmetijskega ministrstva dosegli zlasti s spodbujanjem trajnostnega kmetijstva s shranjevanjem ogljika in povečanjem organske snovi v tleh. V okviru strateškega načrta ukrepov Skupne kmetijske politike, ki je v pripravi, je predvidena uvedba ukrepov, ki povečujejo organsko maso v tleh z izboljšanjem kolobarjenja in dodatnim spodbujanjem dosevkov ter večjim uvajanjem rastlin, ki fiksirajo dušik. O zmanjšanju obsega živinoreje, največje povzročiteljice toplogrednih izpustov v kmetijstvu, pa nič.
Veliko bo treba postoriti tudi za prilagoditev kmetijstva na vse pogostejše suše, poplave, točo, neurja z močnimi padavinami in vetrom ter erozijo. Osnutek strateškega dokumenta razvoja kmetijstva po letu 2021 (resolucija Naša hrana) stavi na vlaganje v nove tehnologije, prilagoditev vrst in sort kmetijskih rastlin, upoštevanje sodobnih smernic kolobarja ter nadaljevanje financiranja naložb, ki zmanjšujejo tveganja za vremenske nevšečnosti: pridelave v rastlinjakih, namakanja, oroševanja in mrež v trajnih nasadih
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji