Najtoplejše leto v Evropi je bilo lani
Planet se segreva, raznoliko vreme in ekstremi so tudi del tega.
Odpri galerijo
0109
Preteklo leto je bilo drugo najtoplejše v zgodovini merjenja, minulo desetletje pa je bilo najbolj vroče doslej, potrjujejo v programu Evropske unije za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus. Bolj vroče od lanskega je bilo leto 2016, kar pa je bilo posledica izredno močnega pojav El Niňo.
Povprečna temperatura leta 2019 je bila sicer le nekaj stotink stopinje Celzija pod tisto iz leta 2016, za 0,6 stopinje je presegla povprečje med letoma 1981 in 2010. Pet najbolj vročih let v zgodovini smo tako izkusili v preteklih petih letih, obdobje od 2010 do 2019 pa je bilo najbolj vroče desetletje od začetka meritev, pravijo znanstveniki. V preteklih petih letih se je Zemlja, v primerjavi s preindustrijsko dobo, segrela za med 1,1 in 1,2 stopinje Celzija.
V Evropi je bilo preteklo leto medtem najbolj vroče doslej. »Leto 2019 je bilo še eno izredno toplo leto, pravzaprav globalno
gledano drugo najbolj toplo v zgodovini naših meritev. V številnih posamičnih mesecih so padli rekordi,« pravi vodja programa Copernicus Carlo Buontempo.
V vremenu se da razbrati podnebne spremembe, pravijo na univerzi ETH v Zürichu. Oktobra lani so v Utahu izmerili najnižjo temperaturo v zgodovini meritev -37,1 stopinje Celzija. Ljudje so se seveda takoj vprašali, kaj se dogaja s podnebnimi spremembami. Do sedaj, pravijo švicarski znanstveniki, je bilo vreme nekaj drugega kot podnebje. Vreme je to, kar se dogaja kratkoročno, lokalne vremenske razmere pa so zelo spremenljive. Tako je lahko nekje zelo hladno, kljub dolgoročnemu globalnemu segrevanju.
Skupina profesorja Reta Knuttija je opravilo novo analizo meritev temperatur in podnebnih modelov in ugotovila, da reklo »vreme ni podnebje« ne drži več. Raziskovalci pravijo, da se da dolgoročni trend segrevanja razbrati iz dnevnih vremenskih podatkov, če so vključeni globalni vzorci. S temi podatki bodo lahko napovedali predvideno segrevanje posamezne regije, verjetnost ekstremnih dogodkov in tudi njeno namočenost.
Indonezijci so dobili opozorilo, naj se pripravijo na nove padavine. Pretekli teden je zaradi poplav in zemeljskih plazov v in okrog 30-milijonske Džakarte umrlo 66 ljudi. V Indoneziji je na hitro padlo 377 milimetrov padavin, poplavna voda je segala do drugih nadstropij nekaterih hiš.
V Avstraliji pa se bojijo vrnitve vročine in vetra po kratkotrajni ohladitvi in dežju že ta petek. Gasilci so predah izkoristili za ureditev protipožarnih pasov (mejne pasove so očistili vegetacije, tudi z nadzorovanim požigom). Zaradi obsežnih požarov je umrlo 25 ljudi in kar pol milijarde živali, zgorelo je 1800 domov in osem milijonov hektarjev ozemlja, dim pa je bilo mogoče opaziti 12.000 kilometrov daleč. Zaradi dima ledeniki na Novi Zelandiji postajajo rjavi in se hitreje topijo. Zato zdaj upajo, da bo monsun razpihal kapo vročega zraka nad Avstralijo.
Povprečna temperatura leta 2019 je bila sicer le nekaj stotink stopinje Celzija pod tisto iz leta 2016, za 0,6 stopinje je presegla povprečje med letoma 1981 in 2010. Pet najbolj vročih let v zgodovini smo tako izkusili v preteklih petih letih, obdobje od 2010 do 2019 pa je bilo najbolj vroče desetletje od začetka meritev, pravijo znanstveniki. V preteklih petih letih se je Zemlja, v primerjavi s preindustrijsko dobo, segrela za med 1,1 in 1,2 stopinje Celzija.
V Evropi je bilo preteklo leto medtem najbolj vroče doslej. »Leto 2019 je bilo še eno izredno toplo leto, pravzaprav globalno
gledano drugo najbolj toplo v zgodovini naših meritev. V številnih posamičnih mesecih so padli rekordi,« pravi vodja programa Copernicus Carlo Buontempo.
Vreme kaže podnebje
V vremenu se da razbrati podnebne spremembe, pravijo na univerzi ETH v Zürichu. Oktobra lani so v Utahu izmerili najnižjo temperaturo v zgodovini meritev -37,1 stopinje Celzija. Ljudje so se seveda takoj vprašali, kaj se dogaja s podnebnimi spremembami. Do sedaj, pravijo švicarski znanstveniki, je bilo vreme nekaj drugega kot podnebje. Vreme je to, kar se dogaja kratkoročno, lokalne vremenske razmere pa so zelo spremenljive. Tako je lahko nekje zelo hladno, kljub dolgoročnemu globalnemu segrevanju.
Na sedež okvirne konvencije Združenih narodov v Bonnu so v opomin politikom namestili ogromen termometer. FOTO: Wolfgang Rattay/Reuters
Skupina profesorja Reta Knuttija je opravilo novo analizo meritev temperatur in podnebnih modelov in ugotovila, da reklo »vreme ni podnebje« ne drži več. Raziskovalci pravijo, da se da dolgoročni trend segrevanja razbrati iz dnevnih vremenskih podatkov, če so vključeni globalni vzorci. S temi podatki bodo lahko napovedali predvideno segrevanje posamezne regije, verjetnost ekstremnih dogodkov in tudi njeno namočenost.
Poplave in požari
Indonezijci so dobili opozorilo, naj se pripravijo na nove padavine. Pretekli teden je zaradi poplav in zemeljskih plazov v in okrog 30-milijonske Džakarte umrlo 66 ljudi. V Indoneziji je na hitro padlo 377 milimetrov padavin, poplavna voda je segala do drugih nadstropij nekaterih hiš.
Tudi v Slovenijo je večkrat segel vročinski val, nekateri pa se mu niso mogli izogniti. FOTO: Leon Vidic/Delo
V Avstraliji pa se bojijo vrnitve vročine in vetra po kratkotrajni ohladitvi in dežju že ta petek. Gasilci so predah izkoristili za ureditev protipožarnih pasov (mejne pasove so očistili vegetacije, tudi z nadzorovanim požigom). Zaradi obsežnih požarov je umrlo 25 ljudi in kar pol milijarde živali, zgorelo je 1800 domov in osem milijonov hektarjev ozemlja, dim pa je bilo mogoče opaziti 12.000 kilometrov daleč. Zaradi dima ledeniki na Novi Zelandiji postajajo rjavi in se hitreje topijo. Zato zdaj upajo, da bo monsun razpihal kapo vročega zraka nad Avstralijo.
