Našli dve domnevno izumrli živali: Fernandinsko veliko želvo in največjo čebelo na svetu

Čebelo, veliko kot palec, so našli na indonezijskem otoku, želvo pa na Galapagosu.
Fotografija: Samica želve Chelonoidis phantasticus
FOTO: Rodrigo Buendia/AFP
Odpri galerijo
Samica želve Chelonoidis phantasticus FOTO: Rodrigo Buendia/AFP

Na Galapagosu so našli ogromno kopensko želvo, ki je veljala za izumrlo, saj je že več kot 110 let niso videli. Odraslo samico Fernandinske velike želve (Chelonoidis phantasticus) so odkrili v nedeljo na tretjem največjem galapaškem otoku Fernandina. Strokovnjaki po odkritih iztrebkih menijo, da je na otoku še več teh želv.

Samico želve, ki verjetno stara več kot sto let, so odnesli v center za vzrejo na otok Santa Cruz.

Mednarodna zveza za ohranjanje narave je to vrsto uvrstila na seznam kritično ogroženih oziroma morda že izumrlih živali. Živi namreč na otoku z močno aktivnim vulkanom La Cumbre. Vrsto bi lahko ugonobili pogosti izbruhi in lava, ki je prekrila že skoraj celoten otok, so navedli.

Edinega živečega predstavnika te vrste so našli leta 1906. Po tem so našli le še iztrebke in ugrize v rastlina, obstajalo je le nekaj nezanesljivih pričevanj, da so želvo opazili.



Želve niso videli že več kot sto let. FOTO: Rodrigo Buendia/AFP
Želve niso videli že več kot sto let. FOTO: Rodrigo Buendia/AFP


Ogromna čebela najdena v Indoneziji


38 let pa je bila pogrešana največja čebela na svetu. Wallacovo veliko čebelo (Megachile pluto), dolgo kot palec odraslega človeka, so našli na malo raziskanem indonezijskem otoku Severni Moluccas. Tudi v tem primeru je ekipa znanstvenikov našla samico.



Žuželka je dobila ime po britanskemu raziskovalcu Alfredu Russlu Wallacu, ki jo je prvič opisal leta 1858. Nekaj primerkov ogromne čebele, kar štirikrat večje od naše čebelice, so našli leta 1981, nato pa je niso več opazili.

Januarja se je nato ekipa napotila po poteh britanskega raziskovalca, da bi jo našla. Clay Bolt, ki jo je prvi fotografiral in posnel, je srečanje z ogromnim insektom opisal: »Dejansko videti, kako lepa in velika je vrsta, slišati njeno brenčanje, ko je odletela mimo moje glave. Neverjetno je bilo.«

Znanstveniki upajo, da na otoku živi še več takšnih čebel. Če da, si želijo, da ji bodo lahko omogočili svetlo prihodnost. Njen naravni habitat je namreč ogrožen zaradi izsekavanja gozdov za potrebe kmetijstva. Redkost in velikost pa privlači tudi zbiratelje. Čebela zakonsko ni zaščitena.

Komentarji: