Obnova in nega gozda je pot do zdravja
Mednarodni dan gozdov, 21. marec, je ob izginjanju gozdov po svetu namenjen spoznavanju njihovega pomena.
Odpri galerijo
Sečnja smrekovih gozdov zaradi lubadarja terja nadomestitev gozdnih sestojev. FOTO: Blaž Samec/Delo
Generalna skupščina Združenih narodov je 21. marec razglasila za mednarodni dan gozdov, dan promocije gozdov in ozaveščanja o pomenu in nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov. Letošnji dan poteka pod geslom »Obnova in nega gozda: pot do zdravja in dobrega počutja«. Lani so pri nas posadili največ sadik gozdega drevja v 20 letih, sporočajo iz Zavoda za goszdove Slovenije (ZGS).
Obnova in nega gozda sta temelja trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. V Sloveniji obnova gozdov poteka večinoma po naravni poti - velika večina dreves zraste iz semen lokalnih odraslih dreves. Kjer ta način obnove ni mogoč, gozdu pomagajo s sajenjem ustreznih drevesnih vrst. Z izvajanjem predpisanih negovalnih del v vseh razvojnih fazah gozda pa krepijo stabilnost in vrednost gozdov ter izboljšujejo njihove funkcije. Zadnja leta obseg obnove gozdov v Sloveniji raste zaradi naravnih ujm in njihovih negativnih posledic za gozdove, pojasnjujejo v ZGS.
Gozdovi imajo pozitiven vpliv na zdravje ljudi, česar se vedno bolj zavedamo tudi zaradi omejitev, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa. Poleg tega, da čistijo zrak in pitno vodo, preprečujejo plazove, zagotavljajo življenjski prostor, vir preživetja, in opravljajo druge funkcije, postajajo gozdovi za ljudi vedno pomembnejši kot prostor rekreacije, sprostitve, regeneracije in celo druženja. Zdravstvene vloge gozdov imajo tudi izjemen ekonomski pomen – mednarodne raziskave navajajo, da gozdovi in drevesa svetovnim metropolam s svojimi pozitivnimi učinki zagotavljajo storitve v vrednosti 50 milijard ameriških dolarjev letno, gozdne rastline pa so vir surovin za številna pomembna zdravila.
Lani je bil obseg obnove gozda s sadnjo sadik gozdnega drevja največji v zadnjih 20 letih. Posadili so 1.930.000 sadik 30 različnih drevesnih vrst na več kot 700 hektarjih gozdnih površin. Projekt obnove gozdov po naravnih ujmah pa je bil izbran med finaliste izbora evropske nagrade za navdihujoče projekte podeželja 2021.
»V prihodnjih letih je treba izboljšati uresničevanje ukrepov nege gozda, saj je bila lani izvedena le približno polovica načrtovanega obsega nege gozda. Nizka realizacija negativno vpliva na zasnovo mladega gozda ter onemogoča doseganje ciljne kakovosti in stabilnosti gozda. Lastnike gozdov pozivamo, naj redno opravljajo načrtovana negovalna dela v svojih gozdovih,« pravijo v ZGS.
Leto 2020 je bilo po izvedbi ukrepov obnove in nege gozda rekordno tudi v državnih gozdovih, kjer so na 322 hektarjih posadili 883.136 sadik 24 drevesnih vrst ter izvedli negovalna dela na kar 2973 hektarjih površine državnih gozdov.
»Gozdove, s katerimi gospodarimo danes, so osnovali in negovali naši starši in stari starši. Naša naloga je, da gozdove obnavljamo in negujemo tako, da bodo tudi naši potomci lahko gospodarili z zdravimi, stabilnimi in donosnimi gozdovi,« še pravijo v ZGS.
»Velikokrat izrečemo trditev, da so gozdovi naše veliko bogastvo. Še posebej so nam pomembni v teh posebnih časih, ker nam pomenijo prostor, kjer lahko najdemo mir, uživamo v lepotah narave, pobegnemo pred stresom vsakdanjega življenja, in tako poskrbimo za svoje zdravje,« je ob Mednarodnem dnevu gozdov 2021 v video nagovoru poudaril Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Obnova in nega gozda sta temelja trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. V Sloveniji obnova gozdov poteka večinoma po naravni poti - velika večina dreves zraste iz semen lokalnih odraslih dreves. Kjer ta način obnove ni mogoč, gozdu pomagajo s sajenjem ustreznih drevesnih vrst. Z izvajanjem predpisanih negovalnih del v vseh razvojnih fazah gozda pa krepijo stabilnost in vrednost gozdov ter izboljšujejo njihove funkcije. Zadnja leta obseg obnove gozdov v Sloveniji raste zaradi naravnih ujm in njihovih negativnih posledic za gozdove, pojasnjujejo v ZGS.
Gozdovi imajo pozitiven vpliv na zdravje ljudi, česar se vedno bolj zavedamo tudi zaradi omejitev, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa. Poleg tega, da čistijo zrak in pitno vodo, preprečujejo plazove, zagotavljajo življenjski prostor, vir preživetja, in opravljajo druge funkcije, postajajo gozdovi za ljudi vedno pomembnejši kot prostor rekreacije, sprostitve, regeneracije in celo druženja. Zdravstvene vloge gozdov imajo tudi izjemen ekonomski pomen – mednarodne raziskave navajajo, da gozdovi in drevesa svetovnim metropolam s svojimi pozitivnimi učinki zagotavljajo storitve v vrednosti 50 milijard ameriških dolarjev letno, gozdne rastline pa so vir surovin za številna pomembna zdravila.
Gozd ima številne dobrodejne funkcije, ki se jih premalo zavedamo. FOTO: Jure Eržen/Delo
Lani je bil obseg obnove gozda s sadnjo sadik gozdnega drevja največji v zadnjih 20 letih. Posadili so 1.930.000 sadik 30 različnih drevesnih vrst na več kot 700 hektarjih gozdnih površin. Projekt obnove gozdov po naravnih ujmah pa je bil izbran med finaliste izbora evropske nagrade za navdihujoče projekte podeželja 2021.
»V prihodnjih letih je treba izboljšati uresničevanje ukrepov nege gozda, saj je bila lani izvedena le približno polovica načrtovanega obsega nege gozda. Nizka realizacija negativno vpliva na zasnovo mladega gozda ter onemogoča doseganje ciljne kakovosti in stabilnosti gozda. Lastnike gozdov pozivamo, naj redno opravljajo načrtovana negovalna dela v svojih gozdovih,« pravijo v ZGS.
Leto 2020 je bilo po izvedbi ukrepov obnove in nege gozda rekordno tudi v državnih gozdovih, kjer so na 322 hektarjih posadili 883.136 sadik 24 drevesnih vrst ter izvedli negovalna dela na kar 2973 hektarjih površine državnih gozdov.
»Gozdove, s katerimi gospodarimo danes, so osnovali in negovali naši starši in stari starši. Naša naloga je, da gozdove obnavljamo in negujemo tako, da bodo tudi naši potomci lahko gospodarili z zdravimi, stabilnimi in donosnimi gozdovi,« še pravijo v ZGS.
»Velikokrat izrečemo trditev, da so gozdovi naše veliko bogastvo. Še posebej so nam pomembni v teh posebnih časih, ker nam pomenijo prostor, kjer lahko najdemo mir, uživamo v lepotah narave, pobegnemo pred stresom vsakdanjega življenja, in tako poskrbimo za svoje zdravje,« je ob Mednarodnem dnevu gozdov 2021 v video nagovoru poudaril Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
