Od vrtičkarjev do ljubiteljske znanosti

Bi se želeli iz vrtičkarja za eno sezono preleviti v ljubiteljskega znanstvenika? Kmetijski inštitut Slovenije v okviru projekta Inteligentne zbirke genskih virov stročnic za evropske agroživilske sisteme (INCREASE) izvaja poskus ljubiteljske znanosti, v katerem lahko sodeluje vsak, ki ima na voljo kakšno zaplato zemlje – čeprav le na balkonu – in bi želel na njej posaditi fižol ter spremljati njegovo rast. Čas za prijavo je še do jutri.

To je že tretji krog poskusa v okviru projekta INCREASE, katerega namen je prispevati k ohranjanju raznolikosti tradicionalnih sort stročnic v Evropi. Letos se je za sodelovanje registriralo 5413 ljubiteljskih znanstvenikov, največ iz Nemčije. Iz Slovenije se je nabralo 26 prijav, največ iz šol in od upokojencev. »V Sloveniji imamo zelo radi fižol in očitno enako velja za druge evropske države, zato je vključenost v projekt tako visoka,« ocenjuje raziskovalka pri projektu, dr. Barbara Pipan s Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS).

Za sodelovanje v raziskavi morate poleg koščka zemlje – njive, vrta, terase ali balkona – imeti pametni telefon, na katerega si naložite aplikacijo in se registrirate, nato pa vam raziskovalci pošljejo semena petih različnih genskih virov fižola, ki jih za namene poskusa razmnožujejo tudi na KIS, ter kontrolno sorto fižola. Semena nato posadite in skrbite za rastline, preko aplikacije pa raziskovalcem posredujete informacije o svojih rastlinah (opazujete določene značilnosti v različnih fazah rasti in jih podkrepite s fotografijami). Znotraj aplikacije lahko izberete tudi svojo raven znanja, s katero se vključujete v poskus ljubiteljske znanosti (od osnovnega znanja do strokovnjaka).

Iz rastlinskih genskih bank do pridelovalcev

»Na svetu se dandanes goji le omejeno število različnih sort fižola. Z raziskavo želimo povečati uporabo raznolikih genskih virov fižola, ki so bili doslej le shranjeni v genskih bankah. Pri tem nam lahko državljani od južne do severne Evrope pomagajo pridobiti čim več podatkov o gojenju fižola v različnih podnebjih,« so namen raziskave povzeli na kmetijskem inštitutu. Raziskovalci projekta si želijo, da bi se tovrstno sodelovanje državljanov pri poskusih ljubiteljske znanosti ohranilo tudi po končanem projektu. Semena se zato vsakemu udeležencu razdelijo le enkrat, saj je eden od namenov poskusa, da bi sodelujoči v naslednjih letih semena sami razmnoževali in si jih izmenjevali. S tem bi lahko vsak pomagal soustvarjati rezultate projekta ter prispeval k večji raznolikosti kmetijskih rastlin v Evropi.

Sam znanstveno-raziskovalni projekt poleg navadnega fižola zajema dve vrsti volčjega boba, čičerike in leče. Skupno torej štiri izbrane vrste prehransko pomembnih stročnic, ki jim raziskovalci želijo izboljšati vrednost preko ohranjanja in raziskav do žlahtnjenja in gojenja. Genske vire teh stročnic, ki so na voljo v centralni kolekciji genskih virov v Nemčiji (genska banka IPK, ki je partner v projektu) ter drugih evropskih genskih bankah, bodo oziroma so posadili, vzgajali, jih med vegetacijo vrednotili, spremljali glede na njihove lastnosti ter hkrati razmnožili in samooprašili. S tem bodo pridobili čiste linije za nadaljnje raziskave v projektu na različnih ravneh (genomskem, metabolomskem, biokemijskem). Informacije o posameznem genskem viru bodo fotodokumentirali in digitalizirali.

»Ta potreba izhaja iz dejstva, da je znanje o genskih virih, ki je shranjeno v genskih bankah, zelo omejeno, tako kot je omejena tudi količina materiala, torej število semen iz genskih bank. Tako bo projekt INCREASE omogočil hkratno razmnožitev omejenih količin semena, njegovo oživitev ter poskrbel za celostno karakterizacijo genskih virov,« je pojasnila Barbara Pipan.

Volčji bob perspektiven za osrednjo Slovenijo

Kmetijski inštitut je v okviru projekta spremljal navadni fižol in dve vrsti volčjega boba. Vzgaja kolekcijo 450 genskih virov navadnega fižola ter več kot 500 genskih virov dveh vrst volčjega boba z vsega sveta. V projektu, ki je na sredini izvajanja, je KIS doslej uspešno razmnožil vse genske vire fižola in volčjega boba, ki jih je pridobil za potrebe projekta. Izvedli so tudi pilotni poljski poskus vzgoje volčjega boba v infrastrukturnem centru KIS v Jabljah. Rezultati so bili zelo dobri. Volčji bob so uspešno pridelali na osrednjeslovenskem območju (KIS, Infrastrukturni center Jablje), kar kaže, da je zelo perspektivna stročnica za pridelavo na tem območju. Poleg tega je njegova dobra stran, da ima veliko beljakovin in drugih prehransko pomembnih snovi, je povedala Barbara Pipan.

Letos na KIS načrtujejo velik poljski poskus z okoli 300 različnimi genskimi viri volčjega boba iz različnih koncev Evrope. Tudi ta poskus bo dal informacije, kateri genski viri so primerni za vzgojo volčjega boba pri nas, je napovedala Barbara Pipan.

V Slovenski rastlinski genski banki, ki jo hrani KIS, je shranjenih okoli tisoč genskih virov navadnega in turškega fižola. V letih 2021 in 2022 je KIS registriral dve novi sorti, KIS Amand in KIS Marcelijan, ki sta prilagojeni slovenskim pridelovalnim razmeram. Razvoj nove sorte fižola traja približno deset let.