Okrasna drevesca imajo letos oranžno nalepko
Najbolj okolju prijazna so naravna drevesca, pravijo gozdarji, vendar jih po uporabi ne odvržemo v naravo.
Odpri galerijo
Okrasna drevesca morajo imeti nalepko z letnico 2020. FOTO: ZGS
Posekana gozdna drevesca iz slovenskih gozdov, namenjena za okras in praznovanje, morajo biti v letošnjem decembru med prevozi in med prodajo označena z nalepko oranžne barve z letnico 2020. Pridobivanje okrasnih drevesc iz gozdnih površin usmerja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) na gozdu in naravi prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih. Z nalepko morajo biti označena tudi gozdna drevesca, pridobljena iz nasadov okrasnih drevesc na kmetijskih površinah v Sloveniji.
Brez nalepke so v prodaji lahko okrasna drevesca iz uvoza, okrasna drevesca v lončkih ter drevesca drevesnih vrst, ki v naših gozdovih niso domača. To so, denimo, kavkaške jelke in srebrne oziroma bodeče smreke. Prodajalci morajo imeti pri sebi ustrezen dokument, ki dokazuje izvor drevesc. Za drevesca, pridobljena v gozdu, je to odločba za pridobivanje okrasnih dreves, ki jo izda ZGS.
Omejitve so postavljene tudi za nabiranje mahov, ki se v tem času uporabljajo pri postavitvah jaslic. Te lahko pridobivamo v gozdu v omejenih količinah (do dva kilograma), tako da na eni površini odvzamemo največ petino vsega mahu.
»Večinoma se smrečice za okras pridobiva iz zaraščajočih se kmetijskih površin, s površin pod daljnovodi in na cestnih brežinah ter z namenskih nasadov na kmetijskih površinah. V zadnjih letih so se zaradi naravnih ujm v Sloveniji površine gozdov, ki so v fazi pomlajevanja, zelo povečale. K temu so veliko prispevale vremenske ujme in prenamnožitve škodljivcev, ki so v zadnjih letih poškodovale gozdove v večjem delu Slovenije. Gozdarji usmerjamo razvoj teh mladih gozdov k naravnejši drevesni sestavi, kar zagotavlja razvoj stabilnejšega, pred poškodbami po naravnih ujmah in škodljivcih bolj odpornega gozda. Veliko smrečic lahko tako pridobimo tudi ob ukrepih redčenja pregostega mladega gozda na pomlajenih površinah,« pravijo v ZGS.
V gozdu vsa mlada drevesca ne zrastejo v velika drevesa. Če lahko v mladem gozdu na vsakem kvadratnem metru raste po ena smrečica, je kasneje v odraslem gozdu le okoli 500 odraslih smrek na hektar gozdne površine. »Če bi vse mlade smrečice zrasle v velika drevesa, bi jih bilo 10.000 na hektar. Ker je prostora za vse premalo, med drevesi poteka naravno tekmovanje, zato se večina dreves posuši in propade. S posekom smrečice, upoštevajoč usmeritve ZGS, gozdu in naravi škodujemo manj, kot če za okras uporabljamo umetno drevesce in ga zavržemo že po nekaj letih,« pojasnjujejo v ZGS.
Poraba domačih okrasnih drevesc kljub temu še vedno upada, v daljšem obdobju je razvidno zmanjševanje povpraševanja po nalepkah. Tako so izdali približno 58.000 nalepk v letu 2000, 38.000 nalepk v letu 2005, 30.000 nalepk v letu 2010 in 27.000 nalepk v letu 2015. Lani so lastnikom gozdov in lastnikom oziroma najemnikom namenskih zemljišč za pridelavo okrasnih drevesc izdali približno 19.000 nalepk. Največ okrasnih gozdnih drevesc na trg prihaja s kočevskega območja.
»Po gozdnih robovih v bližini naselij zadnja leta opažamo vedno več odvrženih okrasnih drevesc. Prosimo, da odslužena drevesca razrežete in odložite v zabojnike za organske odpadke, ali pa jih skurite v pečeh. Odlaganje odsluženih okrasnih drevesc v naravo in tudi drugih organskih odpadkov iz vrtov namreč predstavlja nevarnost za vnos bolezni v gozd. Iz istega vzroka v gozd tudi ne sadimo odsluženih okrasnih drevesc iz lončkov,« opozarjajo na ZGS.
Poleg tega je na trgu velika ponudba tujerodnih gojenih okrasnih drevesc. Ta drevesca pridejo na trg večinoma iz nasadov iz drugih držav članic Evropske unije. Okrasne jelke, pridelane v državah severne Evrope, predstavljajo grožnjo našemu gozdu. Skupaj z okrasnimi drevesi se v Slovenijo lahko zanesejo bolezni, ki bi v primeru razširitve na rastoče jelke povzročile večjo škodo v naših gozdovih in parkih. Taka bolezen je sušica jelovih poganjkov, ki je po zdaj znanih podatkih razširjena v nasadih božičnih drevesc v državah Severne Evrope in v Veliki Britaniji. Bolezen je prisotna tudi že v Franciji, Nemčiji in Belgiji.
Kmetijsko ministrstvo in ZGS imata v letu 2021 pomembno nalogo izdelave strateških gozdnogospodarskih načrtov za vse gozdove v Slovenijo, s katerimi bo s poudarkom na podnebnih spremembah usmerjeno gospodarjenje z njimi za naslednjih deset let. Postopek vključuje Gozdni dialog, ki tudi sicer spremlja proces gospodarjenja z gozdovi. Namenjen je vsem deležnikom, ki so povezani s področjem gozdov in gozdarstva, za oblikovanje rešitev v podporo trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi. Z gozdovi smo zaradi velike gozdnatosti Slovenije povezani vsi prebivalci Slovenije.
Brez nalepke so v prodaji lahko okrasna drevesca iz uvoza, okrasna drevesca v lončkih ter drevesca drevesnih vrst, ki v naših gozdovih niso domača. To so, denimo, kavkaške jelke in srebrne oziroma bodeče smreke. Prodajalci morajo imeti pri sebi ustrezen dokument, ki dokazuje izvor drevesc. Za drevesca, pridobljena v gozdu, je to odločba za pridobivanje okrasnih dreves, ki jo izda ZGS.
Omejitve so postavljene tudi za nabiranje mahov, ki se v tem času uporabljajo pri postavitvah jaslic. Te lahko pridobivamo v gozdu v omejenih količinah (do dva kilograma), tako da na eni površini odvzamemo največ petino vsega mahu.
Škodujemo naravi?
»Večinoma se smrečice za okras pridobiva iz zaraščajočih se kmetijskih površin, s površin pod daljnovodi in na cestnih brežinah ter z namenskih nasadov na kmetijskih površinah. V zadnjih letih so se zaradi naravnih ujm v Sloveniji površine gozdov, ki so v fazi pomlajevanja, zelo povečale. K temu so veliko prispevale vremenske ujme in prenamnožitve škodljivcev, ki so v zadnjih letih poškodovale gozdove v večjem delu Slovenije. Gozdarji usmerjamo razvoj teh mladih gozdov k naravnejši drevesni sestavi, kar zagotavlja razvoj stabilnejšega, pred poškodbami po naravnih ujmah in škodljivcih bolj odpornega gozda. Veliko smrečic lahko tako pridobimo tudi ob ukrepih redčenja pregostega mladega gozda na pomlajenih površinah,« pravijo v ZGS.
Nalepka je dokaz, da ustrezno skrbimo za gozdove. FOTO: ZGS
V gozdu vsa mlada drevesca ne zrastejo v velika drevesa. Če lahko v mladem gozdu na vsakem kvadratnem metru raste po ena smrečica, je kasneje v odraslem gozdu le okoli 500 odraslih smrek na hektar gozdne površine. »Če bi vse mlade smrečice zrasle v velika drevesa, bi jih bilo 10.000 na hektar. Ker je prostora za vse premalo, med drevesi poteka naravno tekmovanje, zato se večina dreves posuši in propade. S posekom smrečice, upoštevajoč usmeritve ZGS, gozdu in naravi škodujemo manj, kot če za okras uporabljamo umetno drevesce in ga zavržemo že po nekaj letih,« pojasnjujejo v ZGS.
Odločbe in nadzor
Okrasna drevesca so po zakonu o gozdovih posekana gozdna drevesca, namenjena za okras ali praznovanje. Najpogosteje se za okrasna drevesca pridobiva drevesca smreke, redkeje jelke in bora. Lastniki gozdov pridobijo nalepke na ZGS skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Manjše število nalepk (do 25) dobijo brezplačno, za večje število morajo odšteti po 31 centov na nalepko. Nadzor nad pridobivanjem okrasnih drevesc izvaja gozdarska inšpekcija.
Domače je najboljše
Na ZGS in na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spodbujajo nakup naravnih, v Sloveniji pridelanih okrasnih drevesc. Domača okrasna drevesca so pridelana na način, ki najmanj škoduje našemu življenjskemu okolju, glede na način pridelave ter prevoz. »S stališča ogljičnega odtisa in emisij CO2 so na ustrezen nadzorovan način posekane naravne smrečice ogljično nevtralne – ob sežigu uporabljenih drevesc se sprosti toliko CO2, kot ga je drevo vezalo med svojo rastjo. To pa ne velja za gojene smreke, kjer v proizvodnji nastanejo določeni viški CO2, sploh pa ne za umetna drevesca, kjer je zaradi uporabe umetnih materialov ogljični odtis zelo velik,« še pravijo na ZGS.
Poraba upada
Poraba domačih okrasnih drevesc kljub temu še vedno upada, v daljšem obdobju je razvidno zmanjševanje povpraševanja po nalepkah. Tako so izdali približno 58.000 nalepk v letu 2000, 38.000 nalepk v letu 2005, 30.000 nalepk v letu 2010 in 27.000 nalepk v letu 2015. Lani so lastnikom gozdov in lastnikom oziroma najemnikom namenskih zemljišč za pridelavo okrasnih drevesc izdali približno 19.000 nalepk. Največ okrasnih gozdnih drevesc na trg prihaja s kočevskega območja.
Drevesc ne odvržemo v gozd
»Po gozdnih robovih v bližini naselij zadnja leta opažamo vedno več odvrženih okrasnih drevesc. Prosimo, da odslužena drevesca razrežete in odložite v zabojnike za organske odpadke, ali pa jih skurite v pečeh. Odlaganje odsluženih okrasnih drevesc v naravo in tudi drugih organskih odpadkov iz vrtov namreč predstavlja nevarnost za vnos bolezni v gozd. Iz istega vzroka v gozd tudi ne sadimo odsluženih okrasnih drevesc iz lončkov,« opozarjajo na ZGS.
Z izbiro okrasnega drevesca lahko tudi pomagamo pri obnovi gozda. FOTO: ZGS
Poleg tega je na trgu velika ponudba tujerodnih gojenih okrasnih drevesc. Ta drevesca pridejo na trg večinoma iz nasadov iz drugih držav članic Evropske unije. Okrasne jelke, pridelane v državah severne Evrope, predstavljajo grožnjo našemu gozdu. Skupaj z okrasnimi drevesi se v Slovenijo lahko zanesejo bolezni, ki bi v primeru razširitve na rastoče jelke povzročile večjo škodo v naših gozdovih in parkih. Taka bolezen je sušica jelovih poganjkov, ki je po zdaj znanih podatkih razširjena v nasadih božičnih drevesc v državah Severne Evrope in v Veliki Britaniji. Bolezen je prisotna tudi že v Franciji, Nemčiji in Belgiji.
Usmeritve za naprej
Kmetijsko ministrstvo in ZGS imata v letu 2021 pomembno nalogo izdelave strateških gozdnogospodarskih načrtov za vse gozdove v Slovenijo, s katerimi bo s poudarkom na podnebnih spremembah usmerjeno gospodarjenje z njimi za naslednjih deset let. Postopek vključuje Gozdni dialog, ki tudi sicer spremlja proces gospodarjenja z gozdovi. Namenjen je vsem deležnikom, ki so povezani s področjem gozdov in gozdarstva, za oblikovanje rešitev v podporo trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi. Z gozdovi smo zaradi velike gozdnatosti Slovenije povezani vsi prebivalci Slovenije.
