Potencial sadjarstva in zelenjadarstva v Sloveniji premalo izkoriščen
Na področju povečanja samooskrbe s sadjem in zelenjavo v Sloveniji se moramo začeti pogovarjati strateško, tudi v luči podnebnih sprememb in ostalih izzivov, so izpostavili sodelujoči na okrogli mizi v okviru sadjarsko-zelenjadarske konference. Ocenili so, da so nekateri evropski cilji na tem področju v Sloveniji težje uresničljivi.
Kot je na okrogli mizi, ki je potekala v okviru sadjarsko-zelenjadarske konference v organizacije Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, izpostavila Alenka Marjetič Žnider iz Zadružne zveze Slovenije, v času kriz zadruge vedno znova pokažejo, da je sodelovanje prek tovrstnega poslovnega modela tisto, ki lahko pokaže pot iz krize.
Na področju sadjarstva in zelenjadarstva se ji zdi z vidika ohranjanja stabilne samooskrbe in rasti v prihodnje problematična infrastruktura. Zaradi trenutnih klimatskih sprememb sta bili od leta 2017 samo dve normalni sadjarski letini. »Še vedno imamo problem, ker imamo samo 50 odstotkov nasadov pokritih z mrežami,« je opozorila.
O vlogi države na področju samooskrbe je spregovorila Maša Žagar z direktorata za kmetijstvo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Po njenih besedah se moramo začeti pogovarjati o prehranski politiki. Dodala je, da se sredstva trenutno usmerjajo v trajnostno proizvodnjo in povečanje produktivnosti z dodano vrednostjo.
Zmanjšanje porabe pesticidov neizbežno
Tako kot ostale kmetijske panoge pa tudi sadjarstvo in zelenjadarstvo v prihodnjih letih čakajo velike spremembe. Ena od teh je zniževanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev do leta 2030 za 50 odstotkov. Po mnenju Jerneja Drofenika z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin te spremembe, ki so bile sprejete na ravni EU, izvirajo iz obnašanja potrošnikov.
»Tem ciljem Evropska komisija natančno sledi. Dolgoročno jih bomo morali sprejeti, kratkoročno pa bodo posledice,« je ocenil Drofenik in dodal, da se bo zelenjadarstvo veliko težje prilagodilo kot sadjarstvo.
Predstavnica ministrstva je ob tem opozorila tudi na vidik posledic na okolje. Kot je poudarila, ni samo potrošnik tisti, ki si želi pridelkov brez fitofarmacevtskih sredstev, ampak k tem odločitvam prispevajo tudi pritiski na okolje - vse od onesnaženosti voda, podtalnice do zviševanja temperatur ozračja. Občasno sugestije kmetijskemu sektorju, naj se prilagodi na opisane razmere, niso delovale, trenutno pa časa za prilagajanje ni več, je še ocenila.
Na zmanjšano uporabo fitofarmacevtskih sredstev se bo morala prilagoditi tudi kemična industrija, a na tej ravni se še niso, pa je opozoril Blaž Germšek s Kmetijskega inštituta.
Da se bo kmetijstvo v prihodnjih letih srečalo z velikimi izzivi, je izpostavil tudi Benjanim Schlauer iz Agro zavarovalnice. Slovenija je, kar zadeva podnebne spremembe, izpostavljena kot rizična država. V luči tega, kje živimo, te nekajletne pozebe predvsem v sadjarstvu, vinogradništvu in z manjšimi vplivi tudi v drugih kulturah, niso nič posebnega, je dejal in ob tem opozoril na pogostost dogajanj škodnih dogodkov, čemur sledijo tudi plačila najvišjih odškodnin. Po njegovi oceni bi lahko država na tem področju postorila še več, denimo povečala ozaveščanje.
Nujna ureditev evidenc o pridelavi
V razpravi so se sogovorniki dotaknili tudi sledljivosti izdelkov. Velik del nadzora na tem področju opravi uprava za varno hrano. Kot je izjavil Drofenik, problem na tem področju predstavlja sledljivost sadja in zelenjave v okviru cestnih prodaj, kjer je velik del špekulativne narave pod pretvezo lokalne pridelave. »V to niso vključeni samo preprodajalci, ampak tudi pridelovalci,« je opozoril. Pred leti je bil sicer predlog, da bi se to prepovedalo, ampak do sprememb na koncu ni prišlo. Nadzor na tem področju je trenutno, kot je opisal, kot Sizifovo delo, saj ko določeno stojnico zaprejo in vzamejo pridelke, se ta ista stojnica naslednji dan pojavi na drugi lokaciji.
Nad praksami pridelovalcev pa bdi inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Pri večini teh v primarni proizvodnji zaznavajo zmanjšanje trenda zavajanja potrošnikov, da gre dejansko za izdelke z njihovih kmetij, je poudaril predstavnik inšpektorata Primož Marolt in dodal, da je veliko napak še vedno v administrativnem delu, denimo da pridelovalci ne vpisujejo dosledno vseh kmetijskih površin. Dosti je tudi primerov, ko fizične osebe tržijo izdelke brez dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti in tudi ne prijavljajo dohodkov iz tega naslova. »Razlogi za to so morda v nevednosti, morda v špekulativnih namenih,« je ocenil Marolt.
Direktorica zbornice Kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc pa je opozorila na pomanjkanje ukrepov za profesionalne kmetovalce. Hkrati je pomembno tudi to, da se uredi zbiranje evidenc o količinah pridelave posameznih izdelkov, čemur se morajo potem prilagoditi tudi ukrepi države. Ob tem je dodala, da izračun košarice osnovnih živil sektorjema dela škodo, saj niža ceno izdelkov.
Ministrstvo pripravlja izredno pomoč za sektorja
Konference se je udeležila tudi državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tatjana Buzeti, ki je poudarila, da potencial sadjarstva in zelenjadarstva v Sloveniji še ni dovolj izkoriščen.
V nadaljevanju je udeležencem konference predstavila tudi strateški načrt skupne kmetijske politike (SN SKP) za obdobje 2023 – 2027. Strateški načrt v sektorju sadja in zelenjave sledi več razvojnim ciljem: izboljšanju konkurenčnosti panoge in dvigu ravni pridelave, optimiranju obsega pridelave in povečanju porabe, učinkoviti in trajnostni rabi virov, posodobitvi in povečanju skladiščnih kapacitet, prilagajanju pridelave na podnebne spremembe in prilagajanju na nove škodljive organizme.
Poleg strateškega načrta, s katerim nameravajo pomagati sektorju, na kmetijskem ministrstvu pripravljajo izredno podporo za pomoč zaradi draginje in izzivov, ki so sektor prizadeli v preteklem letu, je napovedala Buzeti. Podpora se bo izvedla v okviru sprememb Programa razvoja podeželja, ki ga usklajujejo z Evropsko komisijo.
Državna sekretarka se je dotaknila tudi promocije sektorja sadja preko sheme Izbrana kakovost – Slovenija in generično promocijo slovenskega sadja. V obdobju od leta 2020 do konca leta 2021 je bilo v promocijo sektorja vloženih skoraj 850.000 evrov. V novem programskem obdobju 2022-2024, ki se izvaja, pa je za promocijo predvidenih okoli 500.000 evrov, ki jih bosta po besedah Buzeti prav tako skupaj prispevala sektor in država.
