Smrad iz velenjskega rudnika
Pline iz podzemlja bodo speljali v dimnik opuščenega četrtega bloka Termoelektrarne Šoštanj in prebivalcem Šoštanja polepšali življenje.
Odpri galerijo
Dimnik letos zaustavljenega bloka 4 v Termoelektrarni Šoštanj, v katerega bodo speljali zrak iz prezračevanja Premogovnika Velenje. V ozadju premogovnik in mesto Velenje. FOTO: Brane Piano
Velenje, Šoštanj – V Premogovniku Velenje pravijo, da so po treh letih proučevanja že blizu preusmeritvi zraka iz rudnikovega prezračevalnega jaška v letos poleti, po 46 letih obratovanja, dokončno zaustavljeni četrti blok oziroma njegov dimnik na območju Termoelektrarne Šoštanj. Da Šaleška dolina smrdi zaradi dimetilsulfida v premogovnem sloju, pojasnjujejo v rudniku.
Meritve, izvedene po nemških standardih, niso pokazale preseganja števila dni v letu za več kot desetino – to naj bi bila ločnica, ko je ukrepanje obvezno –, a v premogovniku kljub temu nadaljujejo projekt.
Vonjave so moteče predvsem za prebivalce mesta Šoštanj, ki so najbliže rudnikovi ventilatorski postaji Šoštanj. V rudniku pojasnjujejo, da smrad povzroča plin dimetilsulfid, ki se med odkopavanjem pod zemljo občasno sprošča iz premogovega sloja. Če bi zrak speljali v 150 metrov visok dimnik termoelektrarne, bi neprijetne vonjave zmanjšali za 80 odstotkov.
V rudniku projekt z dolgim imenom Zmanjševanje vplivov emisij neprijetnih vonjav v okolje iz ventilatorskih postaj (VP) Šoštanj in Pesje vodi Dejan Radovanovič. Lani so v projektno skupino vključili tudi predstavnike občin Šoštanj in Velenje.
»Ker v svetu podobnih tehničnih rešitev za zmanjševanje vpliva vonjav v okolje iz ventilatorskih postaj premogovnikov tako rekoč ni in se s to problematiko niti ne ukvarjajo, smo na tem področju orali ledino in proučevali ustrezne rešitve,« pravi Radovanovič.
Z Nacionalnim inštitutom za zdravje, okolje in hrano (NIZOH) so izvedli meritve širjenja vonjav v Šoštanju in okolici. Ker v Sloveniji in na ravni EU za vonjave ni normativov, so uporabili nemške standarde. Ti določajo, da se vonjave v naseljih ne smejo pojavljati več kot desetino dni v letu. Čeprav po meritvah ta prag ni bil presežen, so takrat, ko se pojavijo, moteče. »Zato je treba poiskati tehnično rešitev, ki bo omogočila boljšo kakovost bivanja v Šoštanju in okolici,« dodaja Radovanovič.
Po njegovem so našli učinkovito rešitev. VP Šoštanj bi priključili na dimnik bloka 4, s tem pa bo jamski zrak v ozračje izstopal šele na višini 150 metrov; zdaj izstopa na višini 20 metrov. »Iz rezultatov simulacije učinkovitosti delovanja omenjene tehnične rešitve je razvidno, da bi vpliv vonjav v okolju zmanjšali za 80 odstotkov.
NIZOH je v sredo te ugotovitve predstavil tudi svetnikom občine Šoštanj.
A manj motečega zraka v Šoštanju še ne bodo imeli takoj. Projekt končujejo, rudnik pa bo še to jesen objavil razpis za izvedbo del. Cevi do dimnika bodo imele premer okoli šest metrov, višina stroškov še ni znana, bi pa morala dela biti končana prihodnje leto. Ventilatorska postaja Pesje v to ne bo vključena, saj jo bodo v predvidoma dveh letih opustili.
Meritve, izvedene po nemških standardih, niso pokazale preseganja števila dni v letu za več kot desetino – to naj bi bila ločnica, ko je ukrepanje obvezno –, a v premogovniku kljub temu nadaljujejo projekt.
Vonjave so moteče predvsem za prebivalce mesta Šoštanj, ki so najbliže rudnikovi ventilatorski postaji Šoštanj. V rudniku pojasnjujejo, da smrad povzroča plin dimetilsulfid, ki se med odkopavanjem pod zemljo občasno sprošča iz premogovega sloja. Če bi zrak speljali v 150 metrov visok dimnik termoelektrarne, bi neprijetne vonjave zmanjšali za 80 odstotkov.
V rudniku projekt z dolgim imenom Zmanjševanje vplivov emisij neprijetnih vonjav v okolje iz ventilatorskih postaj (VP) Šoštanj in Pesje vodi Dejan Radovanovič. Lani so v projektno skupino vključili tudi predstavnike občin Šoštanj in Velenje.
»Ker v svetu podobnih tehničnih rešitev za zmanjševanje vpliva vonjav v okolje iz ventilatorskih postaj premogovnikov tako rekoč ni in se s to problematiko niti ne ukvarjajo, smo na tem področju orali ledino in proučevali ustrezne rešitve,« pravi Radovanovič.
Z Nacionalnim inštitutom za zdravje, okolje in hrano (NIZOH) so izvedli meritve širjenja vonjav v Šoštanju in okolici. Ker v Sloveniji in na ravni EU za vonjave ni normativov, so uporabili nemške standarde. Ti določajo, da se vonjave v naseljih ne smejo pojavljati več kot desetino dni v letu. Čeprav po meritvah ta prag ni bil presežen, so takrat, ko se pojavijo, moteče. »Zato je treba poiskati tehnično rešitev, ki bo omogočila boljšo kakovost bivanja v Šoštanju in okolici,« dodaja Radovanovič.
Po njegovem so našli učinkovito rešitev. VP Šoštanj bi priključili na dimnik bloka 4, s tem pa bo jamski zrak v ozračje izstopal šele na višini 150 metrov; zdaj izstopa na višini 20 metrov. »Iz rezultatov simulacije učinkovitosti delovanja omenjene tehnične rešitve je razvidno, da bi vpliv vonjav v okolju zmanjšali za 80 odstotkov.
NIZOH je v sredo te ugotovitve predstavil tudi svetnikom občine Šoštanj.
Dimnik letos zaustavljenega bloka 4 v Termoelektrarni Šoštanj, v katerega bodo speljali zrak iz prezračevanja Premogovnika Velenje. V ozadju premogovnik in mesto Velenje. FOTO: Brane Piano
A manj motečega zraka v Šoštanju še ne bodo imeli takoj. Projekt končujejo, rudnik pa bo še to jesen objavil razpis za izvedbo del. Cevi do dimnika bodo imele premer okoli šest metrov, višina stroškov še ni znana, bi pa morala dela biti končana prihodnje leto. Ventilatorska postaja Pesje v to ne bo vključena, saj jo bodo v predvidoma dveh letih opustili.
