Termit je vgrajeval nevarne odpadke
V preiskavi so kriminalisti ugotovili, da je Termit sprejemal tudi odpadke, ki jih ne bi smel, in jih vgradil v rudniške odkope.
Odpri galerijo
Moravški Termit je vgrajeval odpadke, ki jih ne bi smel, vodstvu grozi do osemletna zaporna kazen. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljanski kriminalisti so končali dalj časa trajajočo kriminalistično preiskavo in proti odgovornim osebam podjetja z območja Moravč podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja.
Predkazenski postopek so kriminalisti začeli na podlagi kazenske ovadbe inšpektorata za okolje in prostor. Ugotovili so, da obstaja utemeljen sum, da so v Termitu od 2010 do sredine 2019 pri obratovanju naprave za predelavo odpadkov kršili določila zakona o varstvu okolja, s tem da so obratovali v nasprotju z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem.
Poleg nenevarnih odpadkov so namreč zbirali tudi druge odpadke, za katere niso imeli okoljevarstvenega dovoljenja. Vseh odpadkov, za katere so sicer imeli okoljevarstveno dovoljenje, pa niso predelovali v skladu s tem dovoljenjem, temveč so nepredelane odpadke in tudi druge odpadke, za katere sploh niso imeli dovoljenja, prevažali na območje, namenjeno za sanacijo rudniških odkopov, kjer so jih nepredelane vgrajevali. Glavna dejavnost Termita je namreč izkop in priprava kremenčevega peska, pri tem pa nastanejo obsežni izkopi, ki jih je treba sanirati.
Z navedenim so povzročili nevarnost in dejansko škodo pri kakovosti zraka, zemlje in nevarnost ter škodo živalim in rastlinam. To je bilo potrjeno tudi s poročilom agencije za okolje, izdelano na podlagi vzorčenja in kemijskih analiz sanacijskega materiala, ter površinskih in podzemnih voda na območju odkopa, kjer deluje družba. Zagrožena kazen, ki jo kazenski zakonik predpisuje za to kaznivo dejanje, je kazen zapora do osem let.
Termit je imel za svojo predelavo odpadnih materialov slovensko tehnično soglasje Zavoda za gradbeništvo (ZAG), na podlagi tega soglasja pa tudi okoljevarstveno dovoljenje agencije za okolje. »Na lokacijah v Moravčah in Trbovljah so analize pokazale, da so 'vgrajeni' gradbeni materiali, za katere je ZAG izdal tehnično soglasje, čezmerno onesnaževali tla in vode. Iz vzetih vzorcev je bilo ugotovljeno, da so različno sipki, različno vlažni, različno prepuščajo vodo in niso ustrezno 'stabilizirani'. Najbolj skrb vzbujajoče pa je, da so prekoračeni mejni in kritični parametri mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal po različnih predpisih. V Moravčah nekatere vrednosti celo za več desetkrat,« pravijo Uroš Macerl iz Eko kroga, Matjaž Marolt iz društva Ljudska iniciativa Moravče in Kaja Flis iz Šaleškega EKO gibanja.
Dodajajo, da v drugih državah EU kot podlago za uporabo agregatov (gradbenih produktov) iz odpadkov uporabljajo izključno harmonizirane tehnične specifikacije, kar pa seveda pomeni zelo ozek nabor vhodnih odpadkov, ki so primerni za takšno predelavo. »Zato obstaja upravičen sum, da se v iskanju alternative dražjemu odlaganju odpadkov na odlagališčih ali odstranjevanju v tujini iščejo 'rešitve' v podeljevanju tehničnih soglasij ter navidezni predelavi, ki se propagira kot krožno gospodarstvo, v resnici pa gre za legalizacijo nelegalnega odlaganja odpadkov. Ponovno poudarjamo, da bi se s tem znižali stroški za podjetja tako, da se jih deloma eksternalizira ali po domače prenese na družbo v obliki degradacije okolja in zdravja ljudi,« opozarjajo okoljevarstveniki na še drugo težavo.
Društvo Ljudska iniciativa Moravče in stranka Zelena Dežela - ZaDa še menita, da je kazenska ovadba kriminalistov zoper odgovorne osebe v podjetju Termit le del »vrha ledene gore« nezakonitega ravnanja z odpadki v Sloveniji. Izvirna napaka je v tehničnih soglasjih, ki jih je državno odvetništvo zelo problematiziralo, saj omenjeno ravnanje ni v skladu niti z evropsko niti s
slovensko zakonodajo in je zato nezakonito. »Takšno je tudi ločeno mnenje dr. Vasilke Sancin in številnih drugih pravnih strokovnjakov, medtem, ko je mnenje dr. Senka Pličaniča ravno nasprotno. Pomenljiv je podatek, da ta isti gospod sedaj pripravlja predlog sprememb uredbe o odpadkih, ki bi takšno nezakonito ravnanje legaliziral,« še ugotavljajo v društvu in stranki, kjer pričakujejo, da bo sodni pregon vpletenih v predelavo odpadkov v podjetju Termit razgalil širše politično gospodarske sprege okrog trgovine z odpadki, v naši državi in širše v regiji.
Menijo tudi, da je prišel čas, da aktualni minister Andrej Vizjak prekine obstoječo prakso neodgovornega ravnanja in podpore »umazanemu« kapitalu in se postavi na stran varovanja okolja.
Milan Balažic s kazenskimi ovadbami v primeru Termita uradno ni seznanjen. Je pa za STA izrazil zadovoljstvo z razvojem dogodkov, saj »ta začetek postopka potrjuje vse dosedanje naše navedbe, da se na območju občine Moravče dogajajo stvari, ki se ne bi smele dogajati in ki škodijo naravi, predvsem pa zdravju ljudi, ki živijo okoli območja deponije«.
Vložitev kazenskih ovadb je zato Balažic pozdravil in izrazil pripravljenost pomagati, da se v nadaljevanju postopka pridobi dodatne dokaze, listine in argumente v zvezi s tem, kaj se na območju dogaja. Cilj občine, tako Balažic, je priti do točke, ko se ta dejavnost zapre in s tem onemogoči nadaljnji škodljiv vpliv odlaganja nevarnih in strupenih snovi v središču Moravške doline.
Arso v primeru podjetja Termit sicer še vedno vodi ugotovitveni postopek glede ugotavljanja okoljske škode, v katerem bo predpisal tudi potrebne sanacijske ukrepe. »Pričakujem, da bo Arso strogo poskrbel za to, da bo prišlo do resne sanacije degradiranih območij in da se tiste stvari, ki so nevarne in prežijo v zakopanih sodih, odkoplje in odpelje, preostalo območje pa da se sonaravno sanira, da se bo v dolini dalo znova normalno živeti,« je še dodal Balažic.
Predkazenski postopek so kriminalisti začeli na podlagi kazenske ovadbe inšpektorata za okolje in prostor. Ugotovili so, da obstaja utemeljen sum, da so v Termitu od 2010 do sredine 2019 pri obratovanju naprave za predelavo odpadkov kršili določila zakona o varstvu okolja, s tem da so obratovali v nasprotju z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem.
Osemletna zaporna kazen
Poleg nenevarnih odpadkov so namreč zbirali tudi druge odpadke, za katere niso imeli okoljevarstvenega dovoljenja. Vseh odpadkov, za katere so sicer imeli okoljevarstveno dovoljenje, pa niso predelovali v skladu s tem dovoljenjem, temveč so nepredelane odpadke in tudi druge odpadke, za katere sploh niso imeli dovoljenja, prevažali na območje, namenjeno za sanacijo rudniških odkopov, kjer so jih nepredelane vgrajevali. Glavna dejavnost Termita je namreč izkop in priprava kremenčevega peska, pri tem pa nastanejo obsežni izkopi, ki jih je treba sanirati.
Z navedenim so povzročili nevarnost in dejansko škodo pri kakovosti zraka, zemlje in nevarnost ter škodo živalim in rastlinam. To je bilo potrjeno tudi s poročilom agencije za okolje, izdelano na podlagi vzorčenja in kemijskih analiz sanacijskega materiala, ter površinskih in podzemnih voda na območju odkopa, kjer deluje družba. Zagrožena kazen, ki jo kazenski zakonik predpisuje za to kaznivo dejanje, je kazen zapora do osem let.
Nevladniki opozarjajo na soglasja
Termit je imel za svojo predelavo odpadnih materialov slovensko tehnično soglasje Zavoda za gradbeništvo (ZAG), na podlagi tega soglasja pa tudi okoljevarstveno dovoljenje agencije za okolje. »Na lokacijah v Moravčah in Trbovljah so analize pokazale, da so 'vgrajeni' gradbeni materiali, za katere je ZAG izdal tehnično soglasje, čezmerno onesnaževali tla in vode. Iz vzetih vzorcev je bilo ugotovljeno, da so različno sipki, različno vlažni, različno prepuščajo vodo in niso ustrezno 'stabilizirani'. Najbolj skrb vzbujajoče pa je, da so prekoračeni mejni in kritični parametri mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal po različnih predpisih. V Moravčah nekatere vrednosti celo za več desetkrat,« pravijo Uroš Macerl iz Eko kroga, Matjaž Marolt iz društva Ljudska iniciativa Moravče in Kaja Flis iz Šaleškega EKO gibanja.
Sanacija peskokopov v Moravčah ni tekla po pravilih. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Dodajajo, da v drugih državah EU kot podlago za uporabo agregatov (gradbenih produktov) iz odpadkov uporabljajo izključno harmonizirane tehnične specifikacije, kar pa seveda pomeni zelo ozek nabor vhodnih odpadkov, ki so primerni za takšno predelavo. »Zato obstaja upravičen sum, da se v iskanju alternative dražjemu odlaganju odpadkov na odlagališčih ali odstranjevanju v tujini iščejo 'rešitve' v podeljevanju tehničnih soglasij ter navidezni predelavi, ki se propagira kot krožno gospodarstvo, v resnici pa gre za legalizacijo nelegalnega odlaganja odpadkov. Ponovno poudarjamo, da bi se s tem znižali stroški za podjetja tako, da se jih deloma eksternalizira ali po domače prenese na družbo v obliki degradacije okolja in zdravja ljudi,« opozarjajo okoljevarstveniki na še drugo težavo.
Društvo Ljudska iniciativa Moravče in stranka Zelena Dežela - ZaDa še menita, da je kazenska ovadba kriminalistov zoper odgovorne osebe v podjetju Termit le del »vrha ledene gore« nezakonitega ravnanja z odpadki v Sloveniji. Izvirna napaka je v tehničnih soglasjih, ki jih je državno odvetništvo zelo problematiziralo, saj omenjeno ravnanje ni v skladu niti z evropsko niti s
slovensko zakonodajo in je zato nezakonito. »Takšno je tudi ločeno mnenje dr. Vasilke Sancin in številnih drugih pravnih strokovnjakov, medtem, ko je mnenje dr. Senka Pličaniča ravno nasprotno. Pomenljiv je podatek, da ta isti gospod sedaj pripravlja predlog sprememb uredbe o odpadkih, ki bi takšno nezakonito ravnanje legaliziral,« še ugotavljajo v društvu in stranki, kjer pričakujejo, da bo sodni pregon vpletenih v predelavo odpadkov v podjetju Termit razgalil širše politično gospodarske sprege okrog trgovine z odpadki, v naši državi in širše v regiji.
Vodstvo Termita, ki že nekaj časa ne sme »sanirati« peskokopov. FOTO: Leon Vidic/Delo
Menijo tudi, da je prišel čas, da aktualni minister Andrej Vizjak prekine obstoječo prakso neodgovornega ravnanja in podpore »umazanemu« kapitalu in se postavi na stran varovanja okolja.
Župan Moravč bi pomagal
Milan Balažic s kazenskimi ovadbami v primeru Termita uradno ni seznanjen. Je pa za STA izrazil zadovoljstvo z razvojem dogodkov, saj »ta začetek postopka potrjuje vse dosedanje naše navedbe, da se na območju občine Moravče dogajajo stvari, ki se ne bi smele dogajati in ki škodijo naravi, predvsem pa zdravju ljudi, ki živijo okoli območja deponije«.
Vložitev kazenskih ovadb je zato Balažic pozdravil in izrazil pripravljenost pomagati, da se v nadaljevanju postopka pridobi dodatne dokaze, listine in argumente v zvezi s tem, kaj se na območju dogaja. Cilj občine, tako Balažic, je priti do točke, ko se ta dejavnost zapre in s tem onemogoči nadaljnji škodljiv vpliv odlaganja nevarnih in strupenih snovi v središču Moravške doline.
Arso v primeru podjetja Termit sicer še vedno vodi ugotovitveni postopek glede ugotavljanja okoljske škode, v katerem bo predpisal tudi potrebne sanacijske ukrepe. »Pričakujem, da bo Arso strogo poskrbel za to, da bo prišlo do resne sanacije degradiranih območij in da se tiste stvari, ki so nevarne in prežijo v zakopanih sodih, odkoplje in odpelje, preostalo območje pa da se sonaravno sanira, da se bo v dolini dalo znova normalno živeti,« je še dodal Balažic.
