Upravno sodišče ustavilo akcijski načrt za obnovljive vire energije
Sodišče je ministrstvu za okolje in prostor naložilo ponovno presojo vplivov na okolje akcijskega načrta.
Odpri galerijo
Sodišče je potrdilo, da akcijski načrt za obnovljive vire energije, ki je med drugim tudi podlaga za umeščanje in gradnjo hidroelektrarn, ni ustrezno strokovno pripravljen. FOTO: Jure Eržen/Delo
Upravno sodišče je s sodbo razveljavilo odločbo, s katero je ministrstvo za okolje in prostor (MOP) januarja 2018 potrdilo ustreznost akcijskega načrta za obnovljive vire energije 2010–2020 (ANOVE), dopolnjenega leta 2017. Sodišče je MOP med drugim naložilo, da opravi ponovno presojo vplivov na okolje, ki jih ima predvideni načrt, ter da pred ponovno potrditvijo ANOVE izključi možnost, da bi njegovo uresničevanje »škodljivo vplivalo na varstvene cilje varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost evropskega ekološkega omrežja«.
Tožbo na upravno sodišče proti odločbi MOP, ki jo je avgusta 2018 kot ustrezno potrdila tudi takratna vlada, je konec leta 2018 vložilo Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS), ki je bilo stranka v postopku sprejemanja dopolnitev ANOVE.
»Že v samem postopku sprejemanja ANOVE smo namreč neuspešno opozarjali na vrsto procesnih in vsebinskih nepravilnosti. Izrecno smo opozarjali, da je končna sprejeta ocena okoljskega vpliva ANOVE – to je ocena C, ki pomeni nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – povsem neustrezna in nepravilna,« pišejo v DPRS.
»ANOVE je namreč kot strateški cilj Slovenije predvidel 27-odstotni delež obnovljivih virov energije v letu 2030, pri tem pa sta objavljeno okoljsko poročilo zanj in spremljajoči dodatek nedvoumno opozarjala, da ta cilj ne bo dosežen brez postavitve hidroelektrarn v varovanih območjih Natura 2000, kar pa lahko pomeni bistven vpliv na okolje, torej oceno D. Oceni D in edina slabša E pomenita, da vplivi izvedbe načrta za uresničevanje okoljskih ciljev načrta niso sprejemljivi,« torej da je načrt okoljsko nesprejemljiv, pojasnjujejo v društvu.
Upravno sodišče je s sodbo pritrdilo društvu in potrdilo, da ANOVE, ki predstavlja podlago za načrtovanje in izvedbo vrste postopkov, kot je umeščanje in gradnja hidroelektrarn, ni ustrezno strokovno pripravljen. Izvedena presoja vplivov načrta na okolje je pomanjkljiva – manjka presoja kumulativnih vplivov načrtovanih hidroelektrarn –, presoja sprejemljivosti predvidenih načrtov za posamezna varovana območja sploh ni bila izvedena, iskanje ter tehtanje možnih alternativ za že potrjene okoljsko škodljive načrtovane projekte na varovanih območjih je neustrezno in nezakonito preloženo na kasnejše načrte na nižjih ravneh, DPRS povzema nekatere zaključke iz sodbe upravnega sodišča.
Sodišče po navedbah DPRS kot nedopustno in v nasprotju z zakoni opredeli, da ANOVE 2010-2020 kot dolgoročni strateški državni dokument vrsto presoj sprejemljivosti načrtov in odločitev prelaga na postopke, ki bodo šele izvedeni na nižjih ravneh. Tako denimo navaja potencialna območja za hidroelektrarne na Savi in Muri, pri čemer je predvideno, da bo presoja njihove sprejemljivosti za varovana območja izvedena šele v naslednjih fazah postopka na ravni posameznih državnih prostorskih načrtov (DPN) in občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN), kar pa onemogoča ugotavljanje drugih ustreznih rešitev na nacionalni ravni oziroma nedopustno zoži alternativne rešitve le še na posamezen DPN oziroma OPPN, poudarjajo v društvu.
Izpostavljajo tudi ugotovitev sodišča, da presoja sprejemljivosti predvidenih načrtov za varovana območja ni bila v celoti izvedena, kljub temu pa je MOP oziroma država na podlagi obstoječih podatkov ugotavljal, da bo za uresničitev postavljenih ciljev ANOVE (27-odstotni delež obnovljivih virov energije v letu 2030) treba izvesti postopek prevlade ene javne koristi nad drugo po zakonu o ohranjanju narave. »Torej je bilo MOP že ob sprejemanju dokumenta jasno, da ima načrtovana postavitev hidroelektrarn škodljiv vpliv na varovana območja in da bo realizacija načrtovanih hidroelektrarn in ANOVE možna le z izvedbo posebnega postopka, kjer bosta tehtani javna korist proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov in javna korist ohranitve narave.«
V DPRS menijo, da razsodba upravnega sodišča »razgalja hudo sistemsko težavo pri pripravi strateških (in drugih) dokumentov na MOP oziroma na ravni države, ko gre za večsektorske strategije.«
Razsodba tudi »neposredno vpliva na vse projekte, katerih pravna podlaga in projektna dokumentacija se tudi posredno sklicujeta na ANOVE 2010–2020, torej tudi na tekoče postopke pridobivanja gradbenega dovoljenja za hidroelektrarne na Savi. Očitno namreč je, na kar prav tako stalno opozarjamo, da postopka prevlade druge javne koristi ni mogoče izpeljati na način, da alternativ ni bilo mogoče presojati na ravni DPN ali višje, kot pojasnjuje predmetna sodba.«
V DPRS upajo, da se bo okoljsko ministrstvo nemudoma posvetilo popravi lastnik napak in temeljiti preveritvi postopkov, tudi tekočih, ter da se bo »tokrat izognilo pavšalnim obtožbam nevladnih organizacij in celo sodišč, ki so potrdila neustreznost delovanja MOP«.
Sodišče pritrdilo argumentom Društva za preučevanje rib
Tožbo na upravno sodišče proti odločbi MOP, ki jo je avgusta 2018 kot ustrezno potrdila tudi takratna vlada, je konec leta 2018 vložilo Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS), ki je bilo stranka v postopku sprejemanja dopolnitev ANOVE.
»Že v samem postopku sprejemanja ANOVE smo namreč neuspešno opozarjali na vrsto procesnih in vsebinskih nepravilnosti. Izrecno smo opozarjali, da je končna sprejeta ocena okoljskega vpliva ANOVE – to je ocena C, ki pomeni nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – povsem neustrezna in nepravilna,« pišejo v DPRS.
»ANOVE je namreč kot strateški cilj Slovenije predvidel 27-odstotni delež obnovljivih virov energije v letu 2030, pri tem pa sta objavljeno okoljsko poročilo zanj in spremljajoči dodatek nedvoumno opozarjala, da ta cilj ne bo dosežen brez postavitve hidroelektrarn v varovanih območjih Natura 2000, kar pa lahko pomeni bistven vpliv na okolje, torej oceno D. Oceni D in edina slabša E pomenita, da vplivi izvedbe načrta za uresničevanje okoljskih ciljev načrta niso sprejemljivi,« torej da je načrt okoljsko nesprejemljiv, pojasnjujejo v društvu.
Akcijski načrt strokovno neustrezen
Upravno sodišče je s sodbo pritrdilo društvu in potrdilo, da ANOVE, ki predstavlja podlago za načrtovanje in izvedbo vrste postopkov, kot je umeščanje in gradnja hidroelektrarn, ni ustrezno strokovno pripravljen. Izvedena presoja vplivov načrta na okolje je pomanjkljiva – manjka presoja kumulativnih vplivov načrtovanih hidroelektrarn –, presoja sprejemljivosti predvidenih načrtov za posamezna varovana območja sploh ni bila izvedena, iskanje ter tehtanje možnih alternativ za že potrjene okoljsko škodljive načrtovane projekte na varovanih območjih je neustrezno in nezakonito preloženo na kasnejše načrte na nižjih ravneh, DPRS povzema nekatere zaključke iz sodbe upravnega sodišča.
Sodišče po navedbah DPRS kot nedopustno in v nasprotju z zakoni opredeli, da ANOVE 2010-2020 kot dolgoročni strateški državni dokument vrsto presoj sprejemljivosti načrtov in odločitev prelaga na postopke, ki bodo šele izvedeni na nižjih ravneh. Tako denimo navaja potencialna območja za hidroelektrarne na Savi in Muri, pri čemer je predvideno, da bo presoja njihove sprejemljivosti za varovana območja izvedena šele v naslednjih fazah postopka na ravni posameznih državnih prostorskih načrtov (DPN) in občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN), kar pa onemogoča ugotavljanje drugih ustreznih rešitev na nacionalni ravni oziroma nedopustno zoži alternativne rešitve le še na posamezen DPN oziroma OPPN, poudarjajo v društvu.
Izpostavljajo tudi ugotovitev sodišča, da presoja sprejemljivosti predvidenih načrtov za varovana območja ni bila v celoti izvedena, kljub temu pa je MOP oziroma država na podlagi obstoječih podatkov ugotavljal, da bo za uresničitev postavljenih ciljev ANOVE (27-odstotni delež obnovljivih virov energije v letu 2030) treba izvesti postopek prevlade ene javne koristi nad drugo po zakonu o ohranjanju narave. »Torej je bilo MOP že ob sprejemanju dokumenta jasno, da ima načrtovana postavitev hidroelektrarn škodljiv vpliv na varovana območja in da bo realizacija načrtovanih hidroelektrarn in ANOVE možna le z izvedbo posebnega postopka, kjer bosta tehtani javna korist proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov in javna korist ohranitve narave.«
Sodba vpliva tudi na pridobivanje dovoljenja za hidroelektrarne na Savi
V DPRS menijo, da razsodba upravnega sodišča »razgalja hudo sistemsko težavo pri pripravi strateških (in drugih) dokumentov na MOP oziroma na ravni države, ko gre za večsektorske strategije.«
Razsodba tudi »neposredno vpliva na vse projekte, katerih pravna podlaga in projektna dokumentacija se tudi posredno sklicujeta na ANOVE 2010–2020, torej tudi na tekoče postopke pridobivanja gradbenega dovoljenja za hidroelektrarne na Savi. Očitno namreč je, na kar prav tako stalno opozarjamo, da postopka prevlade druge javne koristi ni mogoče izpeljati na način, da alternativ ni bilo mogoče presojati na ravni DPN ali višje, kot pojasnjuje predmetna sodba.«
V DPRS upajo, da se bo okoljsko ministrstvo nemudoma posvetilo popravi lastnik napak in temeljiti preveritvi postopkov, tudi tekočih, ter da se bo »tokrat izognilo pavšalnim obtožbam nevladnih organizacij in celo sodišč, ki so potrdila neustreznost delovanja MOP«.
