V 100 letih je človeštvo uničilo večino mokrišč
Jutri je svetovni dan mokrišč, ki imajo veliko okoljsko vrednost, vendar je ne upoštevamo.
Odpri galerijo
Mura napaja številna mokrišča. FOTO: Borut Tavčar/Delo
Ljubljana – Ob letošnjem 2. februarju, svetovnem dnevu mokrišč, je poudarjena njihova vloga pri blaženju podnebnih sprememb. »Kljub čedalje večjemu zavedanju, kako pomembno vlogo imajo mokrišča, jih še vedno uničujemo in spreminjamo. Človek je v zadnjih 100 letih po svetu uničil več kot 64 odstotkov mokrišč,« sporočajo iz ministrstva za okolje.
»V Sloveniji imamo še vedno mokrišča ohranjena ob nekaterih rekah in v poplavnih ravnicah, na kraških poljih in na visokih planotah, ki znatno prispevajo k poplavni varnosti, zalogam pitne vode in imajo pomembno vlogo pri obvladovanju podnebnih sprememb, zato jih moramo posebej pazljivo varovati«, pravi minister Jure Leben. V okviru podnebnega sklada je za letos za ohranjanje, obnavljanje in preudarno rabo mokrišč zagotovljenih tri milijone evrov.
Mokrišča so del porečij in povodij ter so vključena v načrte upravljanja voda (NUV). Mokrišča so pomembna zlasti pri blaženju poplavnega vala, bogatenju podtalnice in zagotavljanju zalog pitne vode ter prečiščevanju odcednih voda, so pomembna območja biotske raznovrstnosti in privlačna turistična destinacija. Z ohranjanjem mokrišč ohranjamo številne ekosistemske storitve, ki jih ta zagotavljajo in s tem tudi vzdržujemo delovna mesta, ki so za to potrebna. Mokrišča so pomembni del programa
upravljanja območij Natura 2000 in programov upravljanja zavarovanih območij.
Z zmanjševanjem posledic neurij, blaženjem sušnih obdobij in shranjevanjem ogljika so mokrišča ključni dejavniki pri obvladovanju podnebnih sprememb. Kot primer vzemimo soline, antropogeno mokrišče, ki nam zagotavlja sol. To je tudi območje z bogato biotsko raznovrstnostjo in specifično infrastrukturo, kar vse služi tudi za namene turizma in izobraževanja, istočasno pa zagotavlja tudi številna delovna mesta za lokalno prebivalstvo.
Vsekakor ima ta potencial tudi reka Mura s številnimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, z mrtvicami ter z reko povezanimi poplavnimi gozdovi (logi). Ti ekosistemi so pomembno biotsko območje v evropski mreži Natura 2000. Najdemo jih v poplavni ravnici Mure, zlasti v njenem osrednjem in spodnjem delu. Z ustanovitvijo Biosfernega območja Mura bodo bolje povezani predvsem gospodarski (vodnogospodarski gozdarski, kmetijski, turistični) sektor ter okoljski oziroma naravovarstveni sektor.
Pri ohranjanju mokrišč imajo pomembno vlogo lokalni prebivalci. Na eni strani so z reko povezani in z njo živijo, na drugi strani se morajo braniti pred vedno pogostejšimi izrednimi vremenskimi dogodki, pojasnjujejo na MOP. Pri tem jim ohranjena ali obnovljena obmurska mokrišča znatno pomagajo.
Mokrišča so življenjska okolja, ki so bolj ali manj povezana z vodo ter so med svetovno najpomembnejšimi in istočasno med najbolj ogroženimi ekosistemi. V Sloveniji so tri mednarodno pomembna mokrišča, zbrana pod okriljem konvencije, in sicer: Sečoveljske soline (od leta 1993), Škocjanske jame (od leta 1999) in Cerkniško jezero z okolico (od leta 2006).
Svetovna organizacija za naravo WWF pa opozarja na nevednost o njihovi vlogi v našem vsakdanjem življenju. Od leta 1971, ko se je 168 držav v Iranskem kraju Ramsar s podpisom konvencije zavezalo k zaščiti mokrišč, smo jih do danes uničili že 30 odstotkov. »To le potrjuje, kako zelo malo vemo o njih in kako slabo se zavedamo njihovega pomena za naše preživetje,« pravijo v WWF.
Kot je razvidno iz analize koristi zavarovanih območij v Sloveniji , ki jo je pripravil WWF Adria, je ozaveščenost Slovencev glede dobrobiti, ki jih prinašajo mokrišča na zelo nizki ravni. V analizo so bile vključene Sečoveljske soline, ki skupaj z drugimi zavarovanimi območji predstavljajo kar 13,9 odstotka območja Slovenije. Kljub temu, da vemo, kako zelo pomembno je varovanje narave, pa v primeru mokrišč ne vidimo vseh priložnosti za razvoj, ki jih predstavljajo.
»Samo park Škocjanske jame je lani obiskalo 184.000 obiskovalcev, število turistov se vztrajno veča tudi na Cerkniškem jezeru, kar je dokaz, da imajo ljudje radi neokrnjeno naravo in hkrati izjemna priložnost za osveščanje o njihovem pomenu ter spremembo mišljenja, da teh močvar, polnih komarjev res nihče ne potrebuje,« pravi Leon Kebe, predstavnik WWF v Sloveniji.
Za obeležitev tega dne, v nedeljo 3. februarja, Naravni rezervat Škocjanski zatok, Krajinski park Sečoveljske soline, Krajinski park Strunjan in OŠ Lucija skupaj pripravljajo ustvarjalno delavnico namenjeno otrokom, starim od 8 do 12 let. Ogledali si bodo kratke poučne filme o problemu smetenja okolja, predvsem vodnih teles, potekal bo tudi pogovor na temo »deset stvari za manj smeti«, sledile bodo delavnice izdelovanja živalskih likov iz odpadnega materiala ter lojnih pogač za hranjenje ptic.
»V Sloveniji imamo še vedno mokrišča ohranjena ob nekaterih rekah in v poplavnih ravnicah, na kraških poljih in na visokih planotah, ki znatno prispevajo k poplavni varnosti, zalogam pitne vode in imajo pomembno vlogo pri obvladovanju podnebnih sprememb, zato jih moramo posebej pazljivo varovati«, pravi minister Jure Leben. V okviru podnebnega sklada je za letos za ohranjanje, obnavljanje in preudarno rabo mokrišč zagotovljenih tri milijone evrov.
Soline so tudi mokrišča, le da so jih ustvarili ljudje. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Mokrišča so del porečij in povodij ter so vključena v načrte upravljanja voda (NUV). Mokrišča so pomembna zlasti pri blaženju poplavnega vala, bogatenju podtalnice in zagotavljanju zalog pitne vode ter prečiščevanju odcednih voda, so pomembna območja biotske raznovrstnosti in privlačna turistična destinacija. Z ohranjanjem mokrišč ohranjamo številne ekosistemske storitve, ki jih ta zagotavljajo in s tem tudi vzdržujemo delovna mesta, ki so za to potrebna. Mokrišča so pomembni del programa
upravljanja območij Natura 2000 in programov upravljanja zavarovanih območij.
Soline in Mura
Z zmanjševanjem posledic neurij, blaženjem sušnih obdobij in shranjevanjem ogljika so mokrišča ključni dejavniki pri obvladovanju podnebnih sprememb. Kot primer vzemimo soline, antropogeno mokrišče, ki nam zagotavlja sol. To je tudi območje z bogato biotsko raznovrstnostjo in specifično infrastrukturo, kar vse služi tudi za namene turizma in izobraževanja, istočasno pa zagotavlja tudi številna delovna mesta za lokalno prebivalstvo.
Vsekakor ima ta potencial tudi reka Mura s številnimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, z mrtvicami ter z reko povezanimi poplavnimi gozdovi (logi). Ti ekosistemi so pomembno biotsko območje v evropski mreži Natura 2000. Najdemo jih v poplavni ravnici Mure, zlasti v njenem osrednjem in spodnjem delu. Z ustanovitvijo Biosfernega območja Mura bodo bolje povezani predvsem gospodarski (vodnogospodarski gozdarski, kmetijski, turistični) sektor ter okoljski oziroma naravovarstveni sektor.
Kačji pastirji v naravi dejansko ne pasejo kač. FOTO: Borut Tavčar/Delo
Pri ohranjanju mokrišč imajo pomembno vlogo lokalni prebivalci. Na eni strani so z reko povezani in z njo živijo, na drugi strani se morajo braniti pred vedno pogostejšimi izrednimi vremenskimi dogodki, pojasnjujejo na MOP. Pri tem jim ohranjena ali obnovljena obmurska mokrišča znatno pomagajo.
Mokrišča so življenjska okolja, ki so bolj ali manj povezana z vodo ter so med svetovno najpomembnejšimi in istočasno med najbolj ogroženimi ekosistemi. V Sloveniji so tri mednarodno pomembna mokrišča, zbrana pod okriljem konvencije, in sicer: Sečoveljske soline (od leta 1993), Škocjanske jame (od leta 1999) in Cerkniško jezero z okolico (od leta 2006).
Nevednost je velika
Svetovna organizacija za naravo WWF pa opozarja na nevednost o njihovi vlogi v našem vsakdanjem življenju. Od leta 1971, ko se je 168 držav v Iranskem kraju Ramsar s podpisom konvencije zavezalo k zaščiti mokrišč, smo jih do danes uničili že 30 odstotkov. »To le potrjuje, kako zelo malo vemo o njih in kako slabo se zavedamo njihovega pomena za naše preživetje,« pravijo v WWF.
Kot je razvidno iz analize koristi zavarovanih območij v Sloveniji , ki jo je pripravil WWF Adria, je ozaveščenost Slovencev glede dobrobiti, ki jih prinašajo mokrišča na zelo nizki ravni. V analizo so bile vključene Sečoveljske soline, ki skupaj z drugimi zavarovanimi območji predstavljajo kar 13,9 odstotka območja Slovenije. Kljub temu, da vemo, kako zelo pomembno je varovanje narave, pa v primeru mokrišč ne vidimo vseh priložnosti za razvoj, ki jih predstavljajo.
»Samo park Škocjanske jame je lani obiskalo 184.000 obiskovalcev, število turistov se vztrajno veča tudi na Cerkniškem jezeru, kar je dokaz, da imajo ljudje radi neokrnjeno naravo in hkrati izjemna priložnost za osveščanje o njihovem pomenu ter spremembo mišljenja, da teh močvar, polnih komarjev res nihče ne potrebuje,« pravi Leon Kebe, predstavnik WWF v Sloveniji.
Dejavnosti na obali
Za obeležitev tega dne, v nedeljo 3. februarja, Naravni rezervat Škocjanski zatok, Krajinski park Sečoveljske soline, Krajinski park Strunjan in OŠ Lucija skupaj pripravljajo ustvarjalno delavnico namenjeno otrokom, starim od 8 do 12 let. Ogledali si bodo kratke poučne filme o problemu smetenja okolja, predvsem vodnih teles, potekal bo tudi pogovor na temo »deset stvari za manj smeti«, sledile bodo delavnice izdelovanja živalskih likov iz odpadnega materiala ter lojnih pogač za hranjenje ptic.
