V Amazoniji največje krčenje pragozda po 2008

Amazonski pragozd je veliko škodo utrpel od januarja 2019, odkar je na čelu države Jair Bolsonar, ki je svojo politiko usmeril v gospodarski razvoj.
Fotografija: Krčenje gozdov v brazilski Amazoniji se je v zadnjem letu znova povečalo in doseglo 12-letni rekord. FOTO: Florian Plaucheur/AFP
Odpri galerijo
Krčenje gozdov v brazilski Amazoniji se je v zadnjem letu znova povečalo in doseglo 12-letni rekord. FOTO: Florian Plaucheur/AFP

Krčenje amazonskega pragozda v Braziliji je največje po letu 2008, poroča brazilski Nacionalni inštitut za vesoljske raziskave (INPE). Od avgusta 2019 do julija 2020 je bilo uničenih 11.088 kvadratnih kilometrov deževnega gozda, kar pomeni 9,5-odstotni porast v primerjavi z letom pred tem. Kot navaja BBC, so številke preliminarne, uradne statistike naj bi bile namreč objavljene v začetku prihodnjega leta.

Gozdovi, še sploh pa amazonski deževni gozd, delujejo kot velika skladišča ogljikovega dioksida in so eden ključnih elementov za ublažitev posledic podnebnih sprememb, saj upočasnjujejo hitrost globalnega segrevanja.

Amazonski pragozd je največja svetovna zakladnica biološke raznolikosti, saj nudi dom kar desetini vseh živalskih in rastlinskih vrst na Zemlji. FOTO: Reuters
Amazonski pragozd je največja svetovna zakladnica biološke raznolikosti, saj nudi dom kar desetini vseh živalskih in rastlinskih vrst na Zemlji. FOTO: Reuters


Znanstveniki so mnenja, da je amazonski pragozd utrpel veliko škodo od januarja 2019, kar se časovno ujema z začetkom predsedovanja Jairja Bolsonara, ki je svojo politiko usmeril v gospodarski razvoj, in ne v varstvo okolja. V Amazoniji, kjer je poleg milijona avtohtonega prebivalstva svoj življenjski prostor našlo tri milijone rastlinskih in živalskih vrst, brazilski predsednik močno spodbuja kmetijske in rudarske dejavnosti. Leta 2018, leto pred nastopom Bolsanarovega mandata, je Inpe poročal o izsekanih 7536 kvadratnih kilometrih gozdnih površin.

Inštitut INPE se je s svojimi opozorili o krčenju gozdov že večkrat znašel v nemilosti brazilskega predsednika. Lani je Bolsonaro, ki zanika podnebne spremembe, agenciji očital, da z zavajajočimi številkami meče slabo luč na državo.

image_alt
Krhko ravnovesje zelenih pljuč planeta


Bolsonaro je, poleg spodbujanja razvoja amazonskega pragozda, zmanjšal tudi financiranje zveznih agencij, ki so pristojne za kaznovanje kmetov in gozdarjev, ki kršijo okoljsko zakonodajo.

Številke »odražajo rezultat uspešne pobude za izničenje sposobnosti brazilske države in inšpekcijskih organov, da skrbijo za naše gozdove in se borijo proti kriminalu v Amazoniji«, je v izjavi za javnost sporočila brazilska nevladna organizacija Climate Observatory. Kljub dejstvu, da je število uničenih površin gozda najvišje v zadnjih 12 letih, se je v obdobju od 2019 do 2020 povišalo za manj odstotkov kot v obdobju od 2018 do 2019. Nekateri uradniki so dejstvo, da je bila stopnja rasti nižja od lanske, ocenili za napredek. »Naša prizadevanja so že obrodila sadove, a razloga za praznovanje ni,« je razložil podpredsednik Hamilton Mourão.

Brazilija si je sicer postavila cilj, da do leta 2020 upočasni hitrost krčenja gozdov na 3900 kvadratnih kilometrov na leto.

Preberite še:

Komentarji: