Vreme je za zavarovalnice že prenevarno

Poplave in suše, pozebe in vročina, vsa tveganja se povečujejo.
Fotografija: Hudi pozebi sta bili v letih 2016 in 2017, blažja še v 2012. FOTO: Jože Pojbič/Delo
Odpri galerijo
Hudi pozebi sta bili v letih 2016 in 2017, blažja še v 2012. FOTO: Jože Pojbič/Delo

Ljubljana – Podnebne spremembe imajo vsako leto večji vpliv na zavarovalnice, saj se tveganja povečujejo na vseh področjih, od kmetijstva, energetike, zdravstva do vsakega posameznika. Vsa področja se morajo prilagoditi, tudi zavarovalništvo, sicer bodo zavarovanja predraga ali pa tveganja prevelika.



Prihodnjih 50 let se bodo tveganja povečevala, ne glede na ukrepanje, podnebje potem pa bo zelo odvisno od zmanjševanja izpustov. V Sloveniji so se temperature ža povišale za dve stopinji Celzija od predindustrijskega obdobja, do konca stoletja pa se bodo še za najmanj eno in največ šest stopinj Celzija. Mojca Dolinar iz agencije za okolje je povedala, da kmetijstvo to zelo čuti že zdaj, lani je bilo v obdobju prehoda z zime v pomlad za sedem stopinj Celzija pretoplo, letos je podobno. Povsem drugače bi to čutili, če bi se zgodilo poleti, je opozorila Dolinarjeva.

Nekateri so skušali sadnim drevesom pomagati z dimom. FOTO: Tadej Regent/Delo
Nekateri so skušali sadnim drevesom pomagati z dimom. FOTO: Tadej Regent/Delo


Jože Podgoršek iz ministrstva za kmetijstvo je opozoril na dve veliki pozebi v letih 2016 in 2017. Od 2014 smo v Sloveniji zaradi žleda, podlubnikov in vetrov iz gozdov morali odstraniti 17 milijonov kubičnih metrov lesa, na kar se ne bi mogli pripraviti. Podnebne spremembe bodo zahtevale vložke v namakanje kmetijskih površin, v zaščito pred pozebo in točo, pa tudi v osuševalne jarke za primere bolj pogostih poplav in na drugi strani zadrževalnike vode za primere suše. Spremembe namreč prinašajo manj snega, ki zadržuje vodo pozimi, ko je rastline ne potrebujejo, in jo sprosti spomladi in poleti. Nalivov in vročinskih valov pa bo več.


Regije, kjer zavarovanj ni


»Slovenija ni obljubljena dežela za kmetovanje in še manj za kmetijsko zavarovanje,« pa je dejal Aleš Zupan iz Zavarovalnice Triglav. Toča, pozebe in viharji niso nič novega, nova pa je njihova pogostnost in moč, kar zavarovalnice zelo skrbi. V sedmih letih smo v Sloveniji imeli tri velike pozebe. Zupan je opozoril, da imajo nekateri kmetovalci urejeno namakanje, mreže proti toči, vložili so v varnost pred viharji, nemočni pa so proti toplotnim udarom. Tudi tu se bodo skušali približati, za to pa je nujna porazdelitev tveganja med proizvajalce, zavarovalnice in državo.

Toča je kar pogosta v Sloveniji. FOTO: Leon Vidic/Delo
Toča je kar pogosta v Sloveniji. FOTO: Leon Vidic/Delo


Zavarovalnice že ocenjujejo tveganja. Kot je opozoril Marko Jazbec, direktor pozavarovalnice Sava Re, že obstajajo regije, kjer zavarovalnice ne morejo zavarovati tveganja. Poslovanje zavarovalnic se bo tako moralo prilagoditi in usmeriti v financiranje tehnologij in proizvajalcev, ki ne puščajo ogljičnega odtisa. Svetovna zavarovalna industrija ima za to na voljo 30.000 milijard dolarjev, vendar, kot pravi Jazbec, pričakuje mednarodni dogovor za izboljšanje planeta.

Škoda je lahko ogromna, zavarovanja za vročinski udar pa ni. FOTO: Jože Pojbič/Delo
Škoda je lahko ogromna, zavarovanja za vročinski udar pa ni. FOTO: Jože Pojbič/Delo


Aleš Prijon iz ministrstva za okolje je razložil, zakaj je nekatera tveganja težko odpraviti. Gradnja na plazovitih območjih povzroča veliko družbeno škodo. Sanacija zaradi plazu ogrožene hiše je bistveno dražja kot preselitev družine na varno območje, a je to družbeno nesimpatično. Ravno zato je v prihodnje take primere treba vnaprej predvideti in preprečiti. Podobno je treba najti rešitev za milijone beguncev iz bolj ogroženih delov sveta.

Preberite še:

Komentarji: