Za kršitve doslej nismo plačali niti centa
Prenos okoljskega prava EU v domači pravni red: Opomini in kršitve se vrstijo, onesnaženje ostaja, kazni pa ni
Odpri galerijo
Tovarna Kemis FOTO: Tomi Lombar
Ljubljana – Slovenija se navzven uspešno predstavlja kot zelena država, z dobro ohranjenim okoljem in visoko stopnjo biološke raznovrstnosti. A na njenem zemljevidu je še veliko okoljskih črnih pik, ki jih nikakor ne uspe počistiti. Med njimi izstopajo odpadne gume v gramoznici v Kidričevem. Včasih pa se zdi, da država za to preprosto nima interesa. Okoljske zdrse beleži Evropska komisija (EK), na srečo Slovenije za zdaj še brez finančnih posledic.
EK vodi proti naši državi zaradi kršitev prava EU okoli 40 postopkov, od teh 19 s področja okolja. Če bi se vse kršitve evropske okoljske zakonodaje, s katerimi nam je v zadnjih štirih letih žugala EK, znašle pred sodiščem EU, bi morala Slovenija po grobi oceni plačati več deset milijonov evrov kazni. A se ji je doslej še vedno izognila.
Lahko vnetljive pnevmatike v Kidričevem, 28 nesaniranih odlagališč odpadkov, zelo visoke koncentracije težkih kovin v Bukovžlaku, dovoljen sežig odpadne plastike in olj v Trbovljah, čezmeren hrup, zaradi katerega v Sloveniji umre 40 ljudi na leto, in neupoštevanje javnosti v postopkih so le najbolj v nebo vpijoči primeri kršitev okoljskega prava EU in zamud pri prenosu evropske zakonodaje v domačo, katerih posledica je nevarnost za zdravje ljudi in naravo.
Okoljske kršitve so leta 2016 povprečno pomenile dobro tretjino nerešenih primerov pri nas (15 od 50), v Evropi šestino (269 od 1657). Ob nastopu Cerarjeve vlade leta 2014 je bilo proti naši državi na področju okolja odprtih 34 postopkov, od 19 pa naj bi se po pričakovanjih okoljskega ministrstva v kratkem zaprla dva neuradna poizvedovalna postopka in trije predsodni, v katerih je Slovenija obveznosti izpolnila. »Od leta 2014 je opazen stalen napredek in trend zmanjševanja nerešenih postopkov za ugotavljanje kršitev prava EU, ki ga želimo ohraniti tudi v prihodnje,« so z rezultati zadovoljni na ministrstvu.
Od 58 postopkov, ki jih je EK sprožila oziroma nadaljevala proti Sloveniji samo v letih 2016 in 2017 (zaprla jih je 16), jih je bilo 46 zaradi nepravočasnega prenosa direktiv v domači pravni red. V 12 primerih je šlo za neizpolnjevanje ali neustrezno izpolnjevanje obveznosti. Slovenski zaostanki pri prenosu evropske okoljske zakonodaje v nacionalno niso izjema. To področje je eno od štirih, ki najbolj šepa v večini držav EU. Kar 23 od 28 držav članic ne dosega standardov kakovosti zraka, krivec je promet, onesnaženih je več kot 130 evropskih mest. Sledijo mu hrup in odpadne vode, nitrati so resna težava povsod ...
Število kršitev in zaprtih primerov se nenehno spreminja, saj EK kršiteljem ažurno zapira in tudi izdaja opomine. Samo pred dobrim mesecem je proti Sloveniji zaprla tri postopke na področju okolja (direktive o presoji vplivov javnih in zasebnih projektov na okolje, o omejevanju emisij iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak in o hrupu), izdala pa opomin zaradi nezakonitega odlagališča odpadkov v Bukovžlaku.
Manj je EK ažurna pri izrekanju denarnih kazni. Slovenija se je tem najbolj približala z nezakonitim odlagališčem odpadnih pnevmatik v gramoznici v Kidričevem, saj je EK zadevo predala sodišču EU. Kazen namreč izreče šele sodišče s sodbo, če država ne ravna skladno z obrazloženim mnenjem EK in kršitve ne odpravi v roku. Če se država sodbi ne podredi, ji lahko naložijo plačilo kazni, kar je sodišče EU prvič storilo leta 2005. Takrat so Francijo zaradi neizpolnjevanja obveznosti na področju ribištva obsodili na plačilo pavšalnega zneska v vrednosti 20 milijonov evrov in na 57,8 milijona evrov kazni za vsako dodatno polletje, ko ni izpolnjevala obveznosti. Za sodbo s stomilijonsko kaznijo so potrebovali devet let. Število novih kršitev v EU se je v tem času podvojilo.
Slovenija si je prvo »pravo« obsodbo po vstopu v EU prislužila leta 2009 prav na okoljskem področju, saj v nacionalno zakonodajo ni v roku prenesla direktive o okoljski odgovornosti. Prvo tožbo je EK proti Sloveniji vložila leta 2007 na področju železniškega omrežja, a jo je po še pravočasnem »popravnem izpitu« umaknila. Sodišče EU leta 2009 Sloveniji ni zagrozilo z denarno kaznijo. To je prvič storilo leta 2014 v primeru trboveljske cementarne oziroma njene lastnice francoske multinacionalke Lafarge, ki ni spoštovala sodbe sodišča (leta 2010) in je še štiri leta po njej obratovala brez obveznega okoljskega dovoljenja na škodo zdravja deset tisoč Zasavcev. EK je za Lafarge do izpolnitve obveznosti zahtevala dnevno denarno kazen v vrednosti 9009 evrov in 1,6 milijona evrov pavšalnega zneska. Lafarge je od leta 2015 zaprt. A ga ni ustavila grožnja s kaznijo iz Evrope, ampak sodba slovenskega upravnega sodišča.
NE SPREGLEJTE: Odpadki vračajo udarec
EK vodi proti naši državi zaradi kršitev prava EU okoli 40 postopkov, od teh 19 s področja okolja. Če bi se vse kršitve evropske okoljske zakonodaje, s katerimi nam je v zadnjih štirih letih žugala EK, znašle pred sodiščem EU, bi morala Slovenija po grobi oceni plačati več deset milijonov evrov kazni. A se ji je doslej še vedno izognila.
Lahko vnetljive pnevmatike v Kidričevem, 28 nesaniranih odlagališč odpadkov, zelo visoke koncentracije težkih kovin v Bukovžlaku, dovoljen sežig odpadne plastike in olj v Trbovljah, čezmeren hrup, zaradi katerega v Sloveniji umre 40 ljudi na leto, in neupoštevanje javnosti v postopkih so le najbolj v nebo vpijoči primeri kršitev okoljskega prava EU in zamud pri prenosu evropske zakonodaje v domačo, katerih posledica je nevarnost za zdravje ljudi in naravo.
Postopki proti Sloveniji. FOTO: Delo
»Grozi« nam še 19 postopkov
Okoljske kršitve so leta 2016 povprečno pomenile dobro tretjino nerešenih primerov pri nas (15 od 50), v Evropi šestino (269 od 1657). Ob nastopu Cerarjeve vlade leta 2014 je bilo proti naši državi na področju okolja odprtih 34 postopkov, od 19 pa naj bi se po pričakovanjih okoljskega ministrstva v kratkem zaprla dva neuradna poizvedovalna postopka in trije predsodni, v katerih je Slovenija obveznosti izpolnila. »Od leta 2014 je opazen stalen napredek in trend zmanjševanja nerešenih postopkov za ugotavljanje kršitev prava EU, ki ga želimo ohraniti tudi v prihodnje,« so z rezultati zadovoljni na ministrstvu.
Postopki proti Sloveniji zaradi nepravočasnega prenosa okoljskih direktiv EU. FOTO: Delo
Od 58 postopkov, ki jih je EK sprožila oziroma nadaljevala proti Sloveniji samo v letih 2016 in 2017 (zaprla jih je 16), jih je bilo 46 zaradi nepravočasnega prenosa direktiv v domači pravni red. V 12 primerih je šlo za neizpolnjevanje ali neustrezno izpolnjevanje obveznosti. Slovenski zaostanki pri prenosu evropske okoljske zakonodaje v nacionalno niso izjema. To področje je eno od štirih, ki najbolj šepa v večini držav EU. Kar 23 od 28 držav članic ne dosega standardov kakovosti zraka, krivec je promet, onesnaženih je več kot 130 evropskih mest. Sledijo mu hrup in odpadne vode, nitrati so resna težava povsod ...
PREBERITE ŠE:
- Gramoznico bo treba povsem izprazniti
- Bo slovenske smeti reševal Teš?
- Gramoznico bo treba povsem izprazniti
- Bo slovenske smeti reševal Teš?
Pri opominih ažurni, težje je z denarnimi kaznimi
Število kršitev in zaprtih primerov se nenehno spreminja, saj EK kršiteljem ažurno zapira in tudi izdaja opomine. Samo pred dobrim mesecem je proti Sloveniji zaprla tri postopke na področju okolja (direktive o presoji vplivov javnih in zasebnih projektov na okolje, o omejevanju emisij iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak in o hrupu), izdala pa opomin zaradi nezakonitega odlagališča odpadkov v Bukovžlaku.
Končani postopki. FOTO: Delo
Manj je EK ažurna pri izrekanju denarnih kazni. Slovenija se je tem najbolj približala z nezakonitim odlagališčem odpadnih pnevmatik v gramoznici v Kidričevem, saj je EK zadevo predala sodišču EU. Kazen namreč izreče šele sodišče s sodbo, če država ne ravna skladno z obrazloženim mnenjem EK in kršitve ne odpravi v roku. Če se država sodbi ne podredi, ji lahko naložijo plačilo kazni, kar je sodišče EU prvič storilo leta 2005. Takrat so Francijo zaradi neizpolnjevanja obveznosti na področju ribištva obsodili na plačilo pavšalnega zneska v vrednosti 20 milijonov evrov in na 57,8 milijona evrov kazni za vsako dodatno polletje, ko ni izpolnjevala obveznosti. Za sodbo s stomilijonsko kaznijo so potrebovali devet let. Število novih kršitev v EU se je v tem času podvojilo.
Kršitve. FOTO: Delo
Od prve sodbe Sloveniji devet let
Slovenija si je prvo »pravo« obsodbo po vstopu v EU prislužila leta 2009 prav na okoljskem področju, saj v nacionalno zakonodajo ni v roku prenesla direktive o okoljski odgovornosti. Prvo tožbo je EK proti Sloveniji vložila leta 2007 na področju železniškega omrežja, a jo je po še pravočasnem »popravnem izpitu« umaknila. Sodišče EU leta 2009 Sloveniji ni zagrozilo z denarno kaznijo. To je prvič storilo leta 2014 v primeru trboveljske cementarne oziroma njene lastnice francoske multinacionalke Lafarge, ki ni spoštovala sodbe sodišča (leta 2010) in je še štiri leta po njej obratovala brez obveznega okoljskega dovoljenja na škodo zdravja deset tisoč Zasavcev. EK je za Lafarge do izpolnitve obveznosti zahtevala dnevno denarno kazen v vrednosti 9009 evrov in 1,6 milijona evrov pavšalnega zneska. Lafarge je od leta 2015 zaprt. A ga ni ustavila grožnja s kaznijo iz Evrope, ampak sodba slovenskega upravnega sodišča.
