Ljubljana – »Slovenija si je zastavila cilj, da bo do leta 2050 dosegla ničelne neto emisije oziroma podnebno nevtralnost. To ni breme, to je priložnost in odgovornost. Odgovornost do naših zanamcev, priložnost pa za vse deležnike, ki jih je veliko,« je dejal minister za okolje
Andrej Vizjak, ki so mu predstavitev pokvarili mladi za podnebno pravičnost.
Minister si želi čim večjo samozadostnost pri energiji, hrani, vodi in odpadkih, ob tem pa nobene škode za konkurenčnost slovenskega gospodarstva ali življenjski standard ljudi. Podnebna strategija do leta 2050, ki je v javni obravnavi do 30. septembra, potem jo bo potrdila vlada, ne nujno tudi državni zbor, daje zahtevne naloge upravljavcem prometa, energetike, industrije, stavb, porabe goriv v gospodinjstvih, uporabe zemljišč, odpadkov, kmetijstva, gozdarstva in drugega. »Gre za izredno medresorski interdisciplinarni pristop,« je poudaril Vizjak. »Družba bo temeljila na ohranjeni naravi, krožnem gospodarstvu, uporabi obnovljivih in nizkoogljičnih virov energije, trajnostni mobilnosti, lokalno pridelani hrani, samozadostnosti na določenih področjih, v energetiki, pri ravnanju z odpadki, upam tudi pri zagotavljanju zdrave pitne vode in hrane. Pri pitni vodi nismo samozadostni, kaj šele pri hrani,« je opozoril minister.
Glavni cilji so zmanjšati izpuste za od 80 do 90 odstotkov v primerjavi z letom 2005, izboljšati ponore, ki jih ima Slovenija zlasti v gozdovih, ob tem pa pospešiti prilagajanje podnebnim spremembam. V prometu bo treba zmanjšati izpuste za od 90 do 99 odstotkov, za kar bo moral biti javni promet bistveno bolj učinkovit, treba bo imeti sodobno železniško infrastrukturo, preusmeriti tovorni promet s cest na železnice, spodbujati zasedenost vozil, hojo in kolesarjenje, hkrati pa zagotoviti skladnejši regionalni razvoj, da ne bo več takih potreb po prevozih v centre kot zdaj. Glavni ukrep bo elektrifikacija prometa, je poudaril Vizjak in dodal, da bo tudi zaradi tega poraba elektrike zrasla za polovico.
INFOGRAFIKA: Delo
Druga jedrska elektrarna ne bo zadoščala
Težava je, da zdaj dve tretjini elektrike zagotavljata Termoelektrarna Šoštanj in Jedrska elektrarna Krško, ki leta 2050 ne bosta več obratovali. Vizjak je opozoril, da je bila Nemčija pred razpadom sistema, pomagala ji je vsa Evropa, tudi Slovenija. Razpad sistema pomeni zelo težko izmerljivo škodo, je dejal Vizjak in dodal, da upa, da bodo nepreverjene nove tehnologije dozorele v desetih letih. Do takrat bo po njegovem mnenju druga jedrska elektrarna premalo za vse potrebe.
Matjaž Česen iz IJS je povedal, da bo leta 2050 največ izpustov prišlo iz kmetijstva (58 odstotkov) in industrije (21 odstotkov). Po jedrskem scenariju je zmanjšanje izpustov pri uporabi energije 99-odstotno, pri scenariju sintetičnih plinov pa 98-odstotno. Vložek v jedrski scenarij bo znašal 72, vložek v plinski scenarij pa 66 milijard evrov. Kot je dejal Česen, je dobro to, da se zmanjša strošek goriv, ki jih Slovenija kupuje v tujini, poveča pa vložek v investicije. Denar bo iz štirih virov, državnega proračuna, evropskih skladov, posojil in podjetij, je dodal Vizjak.
Andrej Vizjak. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Leta 2050 bodo največ elektrike proizvedle sončne elektrarne, kar 10 teravatnih ur (TWh), kar je izredno povečanje s sedanje 0,3 TWh, sledi hidroenergija, nato jedrska energija ali sintetični plini. V prometu zmanjšanje izpustov poteka počasneje, najučinkovitejša je zamenjava energentov. V potniškem prometu je predvidena elektrifikacija, le delno sintetična in biogoriva. V tovornem prometu bo dizel zamenjal plin. V industriji sta glavna ukrepa povečevanje učinkovitosti in uvedba sintetičnega plina. V cementarni in termoelektrarni je predviden zajem ogljika od leta 2035.
Mlade je zmotila neambicioznost
Mlade za podnebno pravičnost je zmotila neambicioznost. Komisija je predlagala 55-odstotno znižanje izpustov do leta 2030, pri nas pa bo Teš 6 deloval do leta 2050. Vizjak je njihov nastop označil za uzurpacijo dogodka, potem pa komentiral, da bo že cilje iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta težko doseči. Opozoril je, da bo strategijo mogoče uresničiti le s sodelovanjem vseh sektorjev, in dodal, da ne bo šlo brez spodbud in kazni pa tudi brez sprememb davčne politike ne.
