Cepivo bo v EU predvidoma odobreno 29. decembra
Strokovnjaki na vladni novinarski konferenci pojasnjujejo, da so cepiva varna in da so zasebna druženja kriva za le dva odstotka okužb.
Odpri galerijo
Cepivo družbe Pfizer bo v Evropski uniji predvidoma odobreno 29. decembra. FOTO: AFP
Včeraj je bilo ob 7003 opravljenih testih potrjenih 2139 novih okužb s koronavirusom, delež pozitivnih testov je 30,54-odstoten. Hospitaliziranih je 1282 okuženih bolnikov, od tega jih je 198 na intenzivni negi. Po 14-dnevni incidenci je najmanj okužb v osrednjeslovenski regiji, največ pa jih je v Posavju. V domovih za starejše je na novo okuženih 111 stanovalcev in 56 zaposlenih, od tega 35 zdravstvenih delavcev, je povzel vladni govorec Jelko Kacin.
Skoraj 17.000 državljanov je v manj kot enem dnevu že oddalo vlogo za prijavo interesa za cepljenje, je dejal Kacin. Oddaja vloge sicer ne bo vplivala na prioritetne sezname za cepljenje, namenjena je zgolj zbiranju podatkov.
Novinarsko konferenco prenašamo v živo:
Borut Štrukelj, redni profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, je poudaril, da številni ljudje sprašujejo, ali so cepiva varna. Trenutno ima omejeno dovoljenje za uporabo že sedem cepiv, v razvoju pa jih je več kot 70, je dejal. Pfizerjevo cepivo je že dobilo dovoljenje za cepljenje v Združenem kraljestvu, 29. decembra pa bo najverjetneje dovoljeno tudi v Evropski uniji, je zagotovil. Kdaj se bo cepljenje v Sloveniji dejansko začelo, še ni znano.
Cepivo je treba hraniti pri –70 do –80 stopinjah Celzija, vendar ga je mogoče nekaj dni hraniti tudi pri višjih temperaturah ali do dve ure celo pri sobni temperaturi. Pfizer sicer že pripravlja različico cepiva, ki ga bo mogoče hraniti tudi pri višjih temperaturah, a »to se zna zavleči za še vsaj pol leta, če ne več,« je pojasnil Štrukelj.
Natančna sestava cepiv bo javno objavljena, ko bodo odobrena. Štukelj pojasnjuje, da je Pfizerjevo cepivo sestavljeno iz genetske informacije RNK in maščobnega ovoja in ne vsebuje konzervansov.
Poleg cepiva Pfizer sta najbližje odobritvi še cepivo podjetja Moderna in Astra Zeneca. Vsa tri cepiva zagotavljajo varnost šele po drugem odmerku. Omenjena cepiva so izjemno varna tudi za bolnike s kroničnimi boleznimi. O varnosti cepiv za nosečnice in doječe matere ni podatkov, zato se zanje cepljenje odsvetuje. Tudi o varnosti cepljenja otrok za zdaj še ni podatkov, zato se cepljenje mlajših od 16 let odsvetuje.
Neželeni učinki prvih treh cepiv so bolečina na mestu vboda, rahel glavobol ali manjša bolečina v mišicah. Kako dolgo bo imunost po cepljenju držala, ni znano, vendar bo najverjetneje trajala vsaj leto dni. Cena odmerka cepiva Pfizer bo v Evropski uniji verjetno okoli 15 evrov, a bo brezplačna, tudi za državljane brez urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja.
»Prebivalci Slovenije se radi primerjamo z razvitimi državami,« je dejal Štrukelj in pozval državljane, naj poskušajo biti blizu Skandinavcem in se prostovoljno cepijo. Poudaril, je da se bo cepil med prvimi, seveda pa bo pri tem upošteval prioritetne sezname.
Epidemiologinja z NIJZ Eva Grilc je pojasnila, da so največji vir okužb delovna mesta, kjer se je okužilo več kot četrtina vseh bolnikov. Na zasebnih druženjih, pred katerimi neprestano svarijo predstavniki vlade, se je okužilo le dobra dva odstotka ljudi. Skoraj 15 odstotkov okužb izvira iz domov za ostarele. Več kot 27 odstotkov okužb sicer nima znanega izvora.
Podatkov o tem, katera podjetja so vir okužb, NIJZ sicer nima in jih ne zbira. Tako ne more napotiti inšpekcije v podjetja, kjer se virus hitro širi in ne razpolagajo s podatki o morebitnih kršitvah varnostnih ukrepov v podjetjih in podobnih delovnih organizacijah. Grilčeva pojasnjuje, da epidemiološka služba nima dovolj kapacitet, da bi to preverjala. Dodaja, da menijo, da je situacija v domovih za ostarele sicer pod nadzorom, saj je tam »dovolj šolanega osebja«. Prav tako NIJZ nima podatkov, zakaj ukrepi v nekaterih regijah delujejo bolje kot v drugih.
Grilčeva meni, da ukrepi, ki so se na Kitajskem izkazali za zelo uspešne, v Evropi zaradi kulturnih razlik ne bi delovali. Kljub temu odgovarja, da je vprašanje o tem, kateri ukrepi so smiselni in katere bi lahko sprostili, stvar vladne svetovalne skupine, ne pa epidemiologov.
Strategija cepljenja je še v pripravi. Trenutno še ni znano, kako veliko bo zanimanje za cepljenje, a na NIJZ upajo, da bo čim večje, je dejala Grilčeva. Hitri testi sicer pokažejo več okužb, kot jih je dejansko, kar pa kljub nezanesljivosti koristi pri pravočasni izolaciji oseb.
Strokovni direktor Splošne bolnišnice Izola Dušan Deisinger je pojasnil, da covid oddelek v izolski bolnišnici obratuje od 20. oktobra. Od takrat je v bolnišnici umrlo 40 bolnikov, najmlajši je štel 54 let. Čeprav je obalno regija med najnižjimi po številu okužb glede na število prebivalcev, so pred 14 dnevi zaznali velik naval.
Ko je bila bolnišnica najbolj obremenjena z bolniki iz domov upokojencev v Izoli in Luciji, so na pomoč priskočili iz bolnišnice Valdoltra in študentje. Redno testiranje zaposlenih so začeli pred dvema tednoma, doslej so potrdili že 107 okužb, je povzel Deisinger. Opozarja sicer, da so hitri testi zanesljivi le, če testiranec izkazuje tudi katerega od simptomov.
Skoraj 17.000 državljanov je v manj kot enem dnevu že oddalo vlogo za prijavo interesa za cepljenje, je dejal Kacin. Oddaja vloge sicer ne bo vplivala na prioritetne sezname za cepljenje, namenjena je zgolj zbiranju podatkov.
Novinarsko konferenco prenašamo v živo:
Cepiva so varna
Borut Štrukelj, redni profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, je poudaril, da številni ljudje sprašujejo, ali so cepiva varna. Trenutno ima omejeno dovoljenje za uporabo že sedem cepiv, v razvoju pa jih je več kot 70, je dejal. Pfizerjevo cepivo je že dobilo dovoljenje za cepljenje v Združenem kraljestvu, 29. decembra pa bo najverjetneje dovoljeno tudi v Evropski uniji, je zagotovil. Kdaj se bo cepljenje v Sloveniji dejansko začelo, še ni znano.
Cepivo je treba hraniti pri –70 do –80 stopinjah Celzija, vendar ga je mogoče nekaj dni hraniti tudi pri višjih temperaturah ali do dve ure celo pri sobni temperaturi. Pfizer sicer že pripravlja različico cepiva, ki ga bo mogoče hraniti tudi pri višjih temperaturah, a »to se zna zavleči za še vsaj pol leta, če ne več,« je pojasnil Štrukelj.
Natančna sestava cepiv bo javno objavljena, ko bodo odobrena. Štukelj pojasnjuje, da je Pfizerjevo cepivo sestavljeno iz genetske informacije RNK in maščobnega ovoja in ne vsebuje konzervansov.
Poleg cepiva Pfizer sta najbližje odobritvi še cepivo podjetja Moderna in Astra Zeneca. Vsa tri cepiva zagotavljajo varnost šele po drugem odmerku. Omenjena cepiva so izjemno varna tudi za bolnike s kroničnimi boleznimi. O varnosti cepiv za nosečnice in doječe matere ni podatkov, zato se zanje cepljenje odsvetuje. Tudi o varnosti cepljenja otrok za zdaj še ni podatkov, zato se cepljenje mlajših od 16 let odsvetuje.
Neželeni učinki prvih treh cepiv so bolečina na mestu vboda, rahel glavobol ali manjša bolečina v mišicah. Kako dolgo bo imunost po cepljenju držala, ni znano, vendar bo najverjetneje trajala vsaj leto dni. Cena odmerka cepiva Pfizer bo v Evropski uniji verjetno okoli 15 evrov, a bo brezplačna, tudi za državljane brez urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja.
»Prebivalci Slovenije se radi primerjamo z razvitimi državami,« je dejal Štrukelj in pozval državljane, naj poskušajo biti blizu Skandinavcem in se prostovoljno cepijo. Poudaril, je da se bo cepil med prvimi, seveda pa bo pri tem upošteval prioritetne sezname.
Zasebna druženja kriva za le dva odstotka okužb
Epidemiologinja z NIJZ Eva Grilc je pojasnila, da so največji vir okužb delovna mesta, kjer se je okužilo več kot četrtina vseh bolnikov. Na zasebnih druženjih, pred katerimi neprestano svarijo predstavniki vlade, se je okužilo le dobra dva odstotka ljudi. Skoraj 15 odstotkov okužb izvira iz domov za ostarele. Več kot 27 odstotkov okužb sicer nima znanega izvora.
Podatkov o tem, katera podjetja so vir okužb, NIJZ sicer nima in jih ne zbira. Tako ne more napotiti inšpekcije v podjetja, kjer se virus hitro širi in ne razpolagajo s podatki o morebitnih kršitvah varnostnih ukrepov v podjetjih in podobnih delovnih organizacijah. Grilčeva pojasnjuje, da epidemiološka služba nima dovolj kapacitet, da bi to preverjala. Dodaja, da menijo, da je situacija v domovih za ostarele sicer pod nadzorom, saj je tam »dovolj šolanega osebja«. Prav tako NIJZ nima podatkov, zakaj ukrepi v nekaterih regijah delujejo bolje kot v drugih.
Grilčeva meni, da ukrepi, ki so se na Kitajskem izkazali za zelo uspešne, v Evropi zaradi kulturnih razlik ne bi delovali. Kljub temu odgovarja, da je vprašanje o tem, kateri ukrepi so smiselni in katere bi lahko sprostili, stvar vladne svetovalne skupine, ne pa epidemiologov.
Strategija cepljenja je še v pripravi. Trenutno še ni znano, kako veliko bo zanimanje za cepljenje, a na NIJZ upajo, da bo čim večje, je dejala Grilčeva. Hitri testi sicer pokažejo več okužb, kot jih je dejansko, kar pa kljub nezanesljivosti koristi pri pravočasni izolaciji oseb.
FOTO: Voranc Vogel/Delo
Strokovni direktor Splošne bolnišnice Izola Dušan Deisinger je pojasnil, da covid oddelek v izolski bolnišnici obratuje od 20. oktobra. Od takrat je v bolnišnici umrlo 40 bolnikov, najmlajši je štel 54 let. Čeprav je obalno regija med najnižjimi po številu okužb glede na število prebivalcev, so pred 14 dnevi zaznali velik naval.
Ko je bila bolnišnica najbolj obremenjena z bolniki iz domov upokojencev v Izoli in Luciji, so na pomoč priskočili iz bolnišnice Valdoltra in študentje. Redno testiranje zaposlenih so začeli pred dvema tednoma, doslej so potrdili že 107 okužb, je povzel Deisinger. Opozarja sicer, da so hitri testi zanesljivi le, če testiranec izkazuje tudi katerega od simptomov.
