Anton Olaj prihaja na mesto generalnega direktorja policije
Novi šef policije je bil do zdaj državni sekretar notranjega ministra Aleša Hojsa.
Odpri galerijo
Antona Olaja je vlada pričakovano imenovala za generalnega direktorja policije. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
V pisarno hierarhično najvišjega vodje v policiji se bo od razrešitve Tatjane Bobnar sredi marca lani jutri preselil že tretji generalni direktor. Na predlog notranjega ministra Aleša Hojsa je vlada Antona Olaja imenovala brez zadržkov.
Oseminpetdesetletni Olaj je po izobrazbi doktor prava. Modri suknjič si je nadel 1981. na takratni Postaji milice Ljubljana Vič. Po petih letih je službovanje nadaljeval v rodnem Novem mestu, kjer je med letoma 1986 in 2006 delal v novomeški kriminalistični službi kot kriminalist, kriminalistični inšpektor, vodja sektorja za zatiranje gospodarske kriminalitete in nazadnje kot načelnik urada kriminalistične službe.
Regionalno je karierni nivo dosegel, ko je postal direktor Policijske uprave Novo mesto. Vodil jo je več let, a z nič kaj zavidanja odšel s tega delovnega mesta. Marca 2010 je odstopil zaradi objektivne odgovornosti prometne nesreče policista, v kateri je bila hudo ranjena nosečnica. Policijska obravnava nesreče namreč ni potekala, kot bi morala.
Olaja so premestili v Ljubljano, sam pa je v tem spoznal znake nezakonitosti. Podal se je v sodni boj z državo in tehtnica se je nagnila na njegovo stran. Sodišče je odločilo, da sta bila sklep o premestitvi in sklep komisije za pritožbe iz delovnega razmerja nezakonita. Ker je bil nezakonito premeščen, mu je pripadal tudi položajni dodatek. Formalnopravno zato drži, kar ob njegovi predstavitvi piše na spletni strani notranjega ministrstva: »Svojo poklicno pot v policiji je sklenil leta 2012 kot direktor Policijske uprave Novo mesto.« Po tem je namreč šel v pokoj.
Gotovo je ob sodni zmagi verjel v pravno državo. Na preizkušnji bo zdaj tudi spoštovanje sodišč policije, ko gre, denimo, za primer Darka Muženiča, nekdanjega direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada, ki so ga, tako upravno sodišče, razrešili nezakonito. Policija zdaj išče vse mogoče obvode, da se Muženič nazaj na delovno mesto ne vrne.
Olaj v času opravljanja policijskega in kriminalističnega dela ter vodstvenega položaja izobraževanja ni obesil na klin. Leta 1989 je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005. je magistriral na Fakulteti za evropske in državne študije, leta 2011 pa doktoriral na Evropski pravni fakulteti. Med letoma 2006 in 2011 je svoje kriminalistične izkušnje in pravno teoretično znanje prenašal na študente Višje policijske šole v Tacnu in slušatelje kriminalističnih tečajev pri predmetu kazensko pravo.
Minister Hojs način dela in razmišljanja novega policijskega šefa bržkone dobro pozna, saj je bil do zdaj njegov sekretar. Anton Olaj je na notranje ministrstvo prišel junija lani po odhodu Franca Breznika, ki je odstopil zaradi prehitre vožnje pod vplivom alkohola.
Da ima vse kompetence, ki jih Hojs pričakuje od generalnega direktorja policije, se je po hodnikih šušljajo že dlje časa. Največja skrb, ki jo nekateri izpostavljajo, je Olajeva domnevna precejšnja naklonjenost politiki SDS. Vnaprejšnje obsojanje, da bo v tem duhu tudi vodil policijo, je neprimerno in neupravičeno. A priokusa politike se povsem le ne da znebiti.
Na mesto šefa policije prihaja s politične funkcije, kar državni sekretar, ki deluje kot pomočnik in namestnik ministra, gotovo je. Kako si Hojs predstavlja vodenje policije, je navsezadnje jasno in brez zadržkov sam povedal ob svojem nepreklicnem odstopu konec junija lani, ki je sicer ostal le na papirju v zaprti kuverti.
Policija je na enem največjih prepihov od osamosvojitve dalje. Velik problem je, ker nastajata razkol in razdor v samem sistemu. In to predvsem zaradi vpletanja politike. Tudi nedavna objava plač je dodala svoje v krhanju medsebojnih odnosov. A tudi na ven, kar je verjetno še pomembnejše, policija izgublja zaupanje ljudi. Mimogrede, vrsto let so se na policiji borili in po javnomnenjskih anketah jim je uspelo med državnimi institucijami doseči zelo velik nivo zaupanja. K temu sta pripomogla tudi dostopen in odprt način komuniciranja z javnostjo ter ukrepanje v svojih vrstah, ko so odkrili odklonska ravnanja.
Pred zdajšnjim generalnim direktorjem policije je zahtevno delo. Za začetek mora povrniti zaupanje in presekati kadrovanje po politični všečnosti in staviti samo na strokovnost. Za primer vzemimo samo kadrovske zdrahe na Nacionalnem preiskovalnem uradu, katerim ni in ni videti konca.
Oseminpetdesetletni Olaj je po izobrazbi doktor prava. Modri suknjič si je nadel 1981. na takratni Postaji milice Ljubljana Vič. Po petih letih je službovanje nadaljeval v rodnem Novem mestu, kjer je med letoma 1986 in 2006 delal v novomeški kriminalistični službi kot kriminalist, kriminalistični inšpektor, vodja sektorja za zatiranje gospodarske kriminalitete in nazadnje kot načelnik urada kriminalistične službe.
Od direktorja do upokojenca
Regionalno je karierni nivo dosegel, ko je postal direktor Policijske uprave Novo mesto. Vodil jo je več let, a z nič kaj zavidanja odšel s tega delovnega mesta. Marca 2010 je odstopil zaradi objektivne odgovornosti prometne nesreče policista, v kateri je bila hudo ranjena nosečnica. Policijska obravnava nesreče namreč ni potekala, kot bi morala.
Olaja so premestili v Ljubljano, sam pa je v tem spoznal znake nezakonitosti. Podal se je v sodni boj z državo in tehtnica se je nagnila na njegovo stran. Sodišče je odločilo, da sta bila sklep o premestitvi in sklep komisije za pritožbe iz delovnega razmerja nezakonita. Ker je bil nezakonito premeščen, mu je pripadal tudi položajni dodatek. Formalnopravno zato drži, kar ob njegovi predstavitvi piše na spletni strani notranjega ministrstva: »Svojo poklicno pot v policiji je sklenil leta 2012 kot direktor Policijske uprave Novo mesto.« Po tem je namreč šel v pokoj.
Na preizkušnji bo zdaj tudi spoštovanje sodišč policije, ko gre, denimo, za primer Darka Muženiča.
Gotovo je ob sodni zmagi verjel v pravno državo. Na preizkušnji bo zdaj tudi spoštovanje sodišč policije, ko gre, denimo, za primer Darka Muženiča, nekdanjega direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada, ki so ga, tako upravno sodišče, razrešili nezakonito. Policija zdaj išče vse mogoče obvode, da se Muženič nazaj na delovno mesto ne vrne.
Med službovanjem še izobraževanje
Olaj v času opravljanja policijskega in kriminalističnega dela ter vodstvenega položaja izobraževanja ni obesil na klin. Leta 1989 je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005. je magistriral na Fakulteti za evropske in državne študije, leta 2011 pa doktoriral na Evropski pravni fakulteti. Med letoma 2006 in 2011 je svoje kriminalistične izkušnje in pravno teoretično znanje prenašal na študente Višje policijske šole v Tacnu in slušatelje kriminalističnih tečajev pri predmetu kazensko pravo.
Minister Hojs način dela in razmišljanja novega policijskega šefa bržkone dobro pozna, saj je bil do zdaj njegov sekretar. Anton Olaj je na notranje ministrstvo prišel junija lani po odhodu Franca Breznika, ki je odstopil zaradi prehitre vožnje pod vplivom alkohola.
Franc Breznik je zaradi vožnje pod vplivom alkohola službo državnega sekretarja pred meseci prepustil zdajšnjemu šefu policije. FOTO: Leon Vidic/Delo
Da ima vse kompetence, ki jih Hojs pričakuje od generalnega direktorja policije, se je po hodnikih šušljajo že dlje časa. Največja skrb, ki jo nekateri izpostavljajo, je Olajeva domnevna precejšnja naklonjenost politiki SDS. Vnaprejšnje obsojanje, da bo v tem duhu tudi vodil policijo, je neprimerno in neupravičeno. A priokusa politike se povsem le ne da znebiti.
Policija na prepihu
Na mesto šefa policije prihaja s politične funkcije, kar državni sekretar, ki deluje kot pomočnik in namestnik ministra, gotovo je. Kako si Hojs predstavlja vodenje policije, je navsezadnje jasno in brez zadržkov sam povedal ob svojem nepreklicnem odstopu konec junija lani, ki je sicer ostal le na papirju v zaprti kuverti.
Policija je na enem največjih prepihov od osamosvojitve dalje. Velik problem je, ker nastajata razkol in razdor v samem sistemu. In to predvsem zaradi vpletanja politike. Tudi nedavna objava plač je dodala svoje v krhanju medsebojnih odnosov. A tudi na ven, kar je verjetno še pomembnejše, policija izgublja zaupanje ljudi. Mimogrede, vrsto let so se na policiji borili in po javnomnenjskih anketah jim je uspelo med državnimi institucijami doseči zelo velik nivo zaupanja. K temu sta pripomogla tudi dostopen in odprt način komuniciranja z javnostjo ter ukrepanje v svojih vrstah, ko so odkrili odklonska ravnanja.
Pred zdajšnjim generalnim direktorjem policije je zahtevno delo. Za začetek mora povrniti zaupanje in presekati kadrovanje po politični všečnosti in staviti samo na strokovnost. Za primer vzemimo samo kadrovske zdrahe na Nacionalnem preiskovalnem uradu, katerim ni in ni videti konca.
