Aprila s pokojninami še ni bilo težav

Ljubljana – Aprila je bilo v Sloveniji skupaj 625.366 uživalcev pokojnin, od tega 458.235 starostnih. Število prejemnikov starostne pokojnine raste, v desetih letih se je povečalo za skoraj 90.000, potem ko jih je bilo leta 2010 samo dobrih 368.000. A po drugi strani je jasno, da od vseh 620.000 upokojencev kar polovica prejema nizko pokojnino in živi na pragu revščine.

In kakšne so bile pokojnine aprila? Povprečna bruto starostna pokojnina je za moške presegla 693 evrov, za ženske 690 evrov oziroma je znašala skoraj 692 evrov. To pomeni, da je bila prejšnji mesec povprečna neto pokojnina dobrih 687 evrov, moški so prejeli 688 in ženske 686 evrov. Povprečna starostna pokojnina z dopolnjenimi 40 ali več leti pokojninske dobe brez sorazmernih in delnih pokojnin pa je prejšnji mesec dosegla dobrih 880 evrov bruto in 872 evro neto; pokojnine z dopolnjenimi pokojninskimi dobami je dobilo skoraj 62 odstotkov moških in le 11,6 odstotka žensk.

Delati dlje se obrestuje

Tudi tisti, ki so zaposleni, potem ko že imajo izpolnjene pogoje za upokojitev, po novi ureditvi od začetka leta ne prejemajo več le 20-odstotne, ampak 40-odstotno starostno pokojnino. To je pomenilo 312 evrov neto v moških denarnicah in skoraj 336 evrov v ženskih. Uživalcev 40-odstotne starostne in 20-odstotne predčasne pokojnine je bilo aprila več kot 11.800, od tega je bilo prvih skoraj 11.500. Tudi starost ob upokojitvi je že presegla 60 let: pri ženskah je bila zadnji dve leti 60 let in šest mesecev, pri moških pa že 62 let in štiri mesece, potem ko je bil še leta 2010 pri ženskah pogoj 58 let in pet mesecev, pri moških pa 61 let in deset mesecev.


 

Doslej je raslo število zavarovancev

Slika povprečnega števila zavarovancev po letih potrjuje, da se je to v zadnjih desetih letih povečalo za slabih 80.000, s skoraj 882.000 na blizu 961.000 (v to število so seveda zajeti vsi: zaposleni pri pravnih osebah, pri zasebnikih, zasebniki, kmetje, prostovoljni zavarovanci, brezposelni, starši). Vprašanje pa je, kako se bo ta ugodna slika poslabšala v prihodnjih mesecih, potem ko število brezposelnih zaradi epidemije koronavirusa že zdaj zelo narašča. Po podatkih urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je bilo teh konec aprila že 88.648, kar je petina več kot pred letom dni, že 10. maja se je po podatkih zavoda za zaposlovanje njihovo število povečalo na 89.635.

Vsekakor je bila še lani glede na gospodarsko rast tudi ugodna rast povprečnega števila zavarovancev: skupaj 2,3-odstotna. A naj spomnimo, kakšna je bila slika v ne tako oddaljenih kriznih letih pred slabimi desetimi leti: leta 2010 je bila skupna rast zavarovancev negativna, minus 1,4-odstotna, potem je leta 2013 dosegla dno pri že minus 2,6 odstotka, vendar je že leta 2015 dosegla najvišjo, 3,8-odstotno pozitivno rast, lani pa pristala pri skupaj 2,3-odstotni rasti.

Razmerje med zavarovanci in uživalci pokojnine se v zadnjih letih vztrajno izboljšuje: potem ko je bilo leta 2013 z 1,38 najnižje, je lani doseglo že 1,55, kar pa je bilo še vedno manj kot pred desetimi leti, 2010., ko je znašalo 1,60.

Solidarnostni dodatek

Med sedanjo epidemijo so tudi upokojenci prejeli enkratni solidarnostni dodatek v treh kategorijah, odvisno od višine njihove pokojnine: 130, 230 ali 300 evrov. Skupaj je dodatek prejelo skoraj 303.000 upokojencev. Največ jih ga je prejelo v višini 230 evrov, in sicer dobrih 106.000, blizu 95.000 upokojencev je prejelo 300 evrov dodatka in malo več kot 83.000 upokojencev je prejelo 130 evrov, sorazmerni del pa je pripadal skoraj 19.000 prejemnikom. Skupaj je bilo v teh dodatkih izplačanih za dobrih 66,5 milijona evrov. Seveda pa ta dodatek tudi potrjuje, da je revščina med slovenskimi upokojenci velika. Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus), je tudi v zadnjem intervju (novice.svet24.si) potrdil, da je polovica od skupno več kot 620.000 upokojencev na meji praga revščine.

Zaradi zdravstvene krize, ki izjemno poslabšuje globalno in s tem tudi slovensko ekonomsko in gospodarsko rast, je vprašanje, kako to lahko vpliva na pokojnine. Sušnik je spomnil na krizna leta v času Zujfa (čas ekonomske krize v letih od 2010 do 2015), ko se pokojnine niso usklajevale in se je »v nominalnem znesku izgubilo nekaj več kot 400 milijonov evrov oziroma 8,6 odstotka«.