Banka Slovenije ne bo več država v državi
Pred današnjo javno predstavitvijo razkrivamo, za kaj se zavzema Primož Dolenc, kandidat, ki ga poslancem v imenovanje predlaga predsednik države
Odpri galerijo
Primož Dolenc je bil zaposlen v Abanki, ki je bila sanirana z davkoplačevalskim denarjem, zato je za nekatere neprimeren kandidat za guvernerja. FOTO: Blaž Samec
Po današnji predstavitvi v predsedniški palači bo Primož Dolenc še enkrat obiskal poslansko skupino LMŠ in njene poslance poskušal prepričati k podpori. Šele po tajnem glasovanju v prvi polovici prihodnjega meseca pa bo jasno, ali je zbral potrebnih 46 glasov za imenovanje. Če bo imenovan in uresničil svoje napovedi, bo v Banki Slovenije zavel povsem nov veter.
Banka Slovenije je pod nekdanjim guvernerjem Boštjanom Jazbecem veljala za nekakšno državo v državi. Poskušala je preprečiti kriminalistično preiskavo suma nepravilnosti pri sanaciji NLB, nasprotovala je dogovoru o poravnavi z nekdanjimi imetniki bančnih delnic in obveznic, ki so ob sanaciji ostali brez svojega premoženja, upirala se je reviziji svojega poslovanja. Novelo zakona, ki je računskemu sodišču omogočila vpogled v drobovje regulatorja, presojo smotrnosti in pravilnosti njenega poslovanja, je poslala na ustavno sodišče.
Na predstavitvah svoje kandidature parlamentarnim strankam je Primož Dolenc izjavil, da nikakor ne nasprotuje revizije poslovanja Banke Slovenije, ki bi jo opravilo računsko sodišče. Ta informacija je iz politike prišla tudi do njegovega predsednika. Tomaž Vesel napoved, da Banka Slovenije ne bo več nasprotovala pregledu svojega poslovanja in bo umaknila pobudo za oceno ustavnosti novele zakona, ki to omogoča, podpira. »Smešno pa je, da je to povezano z izborom novega guvernerja. Po svoji lastni vesti bi to presojo v Banki Slovenije lahko naredili kakšno leto ali že najmanj nekaj mesecev prej. Ampak, ne glede na to, pomemben je končni rezultat oziroma to, da se revizija poslovanja Banke Slovenije dejansko omogoči, čeprav se ne morem znebiti občutka, da je to poteza, ki naj bi opredelila vnemo kandidatov za guvernerja po transparentnosti. Bolje bi bilo, da bi bila ta odločitev sprejeta neodvisno od guvernerskih kandidatur in zbiranja naklonjenosti poslancev,« je komentiral za Delo prvi mož računskega sodišča.
V parlamentu je v svoji predstavitvi po poslanskih skupinah napovedal, da v nasprotju z nekdanjim guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem ne bi oviral dostopa do dokumentacije, povezane s sanacijo bank leta 2013. Kot je znano, poteka kriminalistična preiskava zaradi suma nepravilnosti pri sanaciji NLB. Začela se je leta 2016, ko so kriminalisti v okviru nacionalne preiskave proti nekaj zaposlenim v Banki Slovenije zasegli podatke, ki so vsebovali tudi dokumente Evropske centralne banke (ECB) in računalniško strojno opremo. ECB ni dala predhodnega dovoljenja za njihov zaseg, zato naj bi bila zaplemba po njenem mnenju nezakonita. Predsednik ECB Mario Draghi je tedaj takoj protestiral pri slovenskem državnem tožilstvu in evropski komisiji ter zahteval izločitev zaupnih informacij ECB na notranjem omrežju Banke Slovenije. Na našo državo zaradi te preiskave evropska komisija in ECB še vedno močno pritiskata. Pred kratkim smo razkrili, da je slovensko tožilstvo pripravljeno na dogovor z ECB in bi Frankfurtu med drugim celo razkrilo vse dokumente, ki so jih uporabili pri odločitvi o nadaljevanju preiskave, vendar so zahteve, ki prihajajo iz ECB, takšne, da bi njihova izpolnitev pravzaprav onemogočila preiskavo nacionalnega preiskovalnega urada.
Sklenil bi poravnavo s podrejenci, vendar ne z vsemi. Vlagatelji so ob izbrisu ob bančni sanaciji leta 2013 izgubili 960 milijonov evrov. Te razlaščene imetnike bančnih delnic in obveznic bi Dolenc razdelil na špekulativne in nešpekulativne vlagatelje. Poravnavo bi sklenil samo z drugimi. Po nekaterih ocenah naj bi znesek izbrisanega premoženja nešpekulativnih oziroma nepoučenih vlagateljev znašal okoli sedmino izbrisanega zneske, torej okoli 137 milijonov evrov. Možnosti poravnave ne nasprotujejo v nekaterih političnih strankah (med drugim v LMŠ in Sabu), saj so številni nepoučeni vlagatelji v obveznice bank svoje prihranke vložili na bančnem okencu. Nizko obrestovane depozite so zamenjali za obveznice banke, saj so jim bančni uslužbenci razlagali, da gre za varno naložbo in da bi lahko brez svojih prihrankov ostali le v primeru stečaja banke. Veljavna zakonodaja Banki Slovenije že omogoča poravnavo; sredstva zanjo bi zagotovila sama.
Dolenc je bil od leta 2006 do 2008 zaposlen v Abanki, eni od finančnih institucij, ki je bila sanirana z davkoplačevalskim denarjem, in sicer na funkciji direktorja zakladnice. Agencija Bloomberg je v zvezi s tem pred dnevi objavila izjavo Panikosa Demetriadesa, nekdanjega ciprskega guvernerja (od leta 2012 do leta 2014) ter člana Sveta ECB, ki je kritičen do izbora predsednika Boruta Pahorja, da poslancem v imenovanje pošilja Primoža Dolenca. »Bančniki iz bank, ki so bile sanirane, ne bi smeli imeti nobene vloge v bančništvu, kaj šele kot guvernerji nadzirati druge banke. ECB bi morala varovati integriteto evrosistema in preprečiti to imenovanje,« je dejal omenjeni ekonomist za Bloomberg.
V aktualni strategiji Banki Slovenije do leta 2020 je ena od nalog tudi povečanje ugleda in zaupanja javnosti. Dolenc ocenjuje, da je strategija, ki med drugim napoveduje še okrepljen nadzor bančnega in finančnega sistema, primerna. Med izzive institucije v prihodnje pa v svojem programu med prioritetne prihodnje izzive dodaja sposobnost zagovarjanja nacionalnih interesov v evrosistemu in mednarodnih institucijah ter nadaljevanje racionalizacije poslovanja Banke Slovenije in optimizacijo poslovnih procesov. Banka Slovenije je imela konec lanskega leta 443 zaposlenih in malo več kot 70 milijonov evrov presežka prihodkov nad odhodki.
Pod predlog za njegovo kandidaturo sta se podpisala Biswajit Banerjee, nekdanji glavni ekonomist Banke Slovenije, ki je svojo funkcijo zapustil predčasno in je zdaj v Bratislavi ter opravlja tam funkcijo glavnega ekonomista slovaškega finančnega ministrstva. Drugi podpis pod njegovo kandidaturo pa je prispeval ekonomist Milan Vodopivec s koprske fakultete za management.
Banka Slovenije je pod nekdanjim guvernerjem Boštjanom Jazbecem veljala za nekakšno državo v državi. Poskušala je preprečiti kriminalistično preiskavo suma nepravilnosti pri sanaciji NLB, nasprotovala je dogovoru o poravnavi z nekdanjimi imetniki bančnih delnic in obveznic, ki so ob sanaciji ostali brez svojega premoženja, upirala se je reviziji svojega poslovanja. Novelo zakona, ki je računskemu sodišču omogočila vpogled v drobovje regulatorja, presojo smotrnosti in pravilnosti njenega poslovanja, je poslala na ustavno sodišče.
■ Revizija poslovanja
Na predstavitvah svoje kandidature parlamentarnim strankam je Primož Dolenc izjavil, da nikakor ne nasprotuje revizije poslovanja Banke Slovenije, ki bi jo opravilo računsko sodišče. Ta informacija je iz politike prišla tudi do njegovega predsednika. Tomaž Vesel napoved, da Banka Slovenije ne bo več nasprotovala pregledu svojega poslovanja in bo umaknila pobudo za oceno ustavnosti novele zakona, ki to omogoča, podpira. »Smešno pa je, da je to povezano z izborom novega guvernerja. Po svoji lastni vesti bi to presojo v Banki Slovenije lahko naredili kakšno leto ali že najmanj nekaj mesecev prej. Ampak, ne glede na to, pomemben je končni rezultat oziroma to, da se revizija poslovanja Banke Slovenije dejansko omogoči, čeprav se ne morem znebiti občutka, da je to poteza, ki naj bi opredelila vnemo kandidatov za guvernerja po transparentnosti. Bolje bi bilo, da bi bila ta odločitev sprejeta neodvisno od guvernerskih kandidatur in zbiranja naklonjenosti poslancev,« je komentiral za Delo prvi mož računskega sodišča.
Dolenc med izzive BS uvršča sposobnost zagovarjanja nacionalnih interesov v evrosistemu in optimizacijo poslovnih procesov.
Smešno je, opozarja prvi mož računskega sodišča Tomaž Vesel, da je to povezano z izborom novega guvernerja. Po svoji lastni vesti bi to presojo namreč v Banki Slovenije lahko naredili kakšno leto ali že najmanj nekaj mesecev prej. Ampak, ne glede na to, pomemben je končni rezultat oziroma to, da se revizija poslovanja Banke Slovenije dejansko omogoči, čeprav se ne morem znebiti občutka, da je to poteza, ki naj bi opredelila vnemo kandidatov za guvernerja po transparentnosti. Bolje bi bilo, da bi bila ta odločitev sprejeta neodvisno od guvernerskih kandidatur in zbiranja naklonjenosti poslancev,
■ Kriminalistična preiskava
V parlamentu je v svoji predstavitvi po poslanskih skupinah napovedal, da v nasprotju z nekdanjim guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem ne bi oviral dostopa do dokumentacije, povezane s sanacijo bank leta 2013. Kot je znano, poteka kriminalistična preiskava zaradi suma nepravilnosti pri sanaciji NLB. Začela se je leta 2016, ko so kriminalisti v okviru nacionalne preiskave proti nekaj zaposlenim v Banki Slovenije zasegli podatke, ki so vsebovali tudi dokumente Evropske centralne banke (ECB) in računalniško strojno opremo. ECB ni dala predhodnega dovoljenja za njihov zaseg, zato naj bi bila zaplemba po njenem mnenju nezakonita. Predsednik ECB Mario Draghi je tedaj takoj protestiral pri slovenskem državnem tožilstvu in evropski komisiji ter zahteval izločitev zaupnih informacij ECB na notranjem omrežju Banke Slovenije. Na našo državo zaradi te preiskave evropska komisija in ECB še vedno močno pritiskata. Pred kratkim smo razkrili, da je slovensko tožilstvo pripravljeno na dogovor z ECB in bi Frankfurtu med drugim celo razkrilo vse dokumente, ki so jih uporabili pri odločitvi o nadaljevanju preiskave, vendar so zahteve, ki prihajajo iz ECB, takšne, da bi njihova izpolnitev pravzaprav onemogočila preiskavo nacionalnega preiskovalnega urada.
■ Poravnava z vlagatelji, ki so bili ob sanaciji bank izbrisani
Sklenil bi poravnavo s podrejenci, vendar ne z vsemi. Vlagatelji so ob izbrisu ob bančni sanaciji leta 2013 izgubili 960 milijonov evrov. Te razlaščene imetnike bančnih delnic in obveznic bi Dolenc razdelil na špekulativne in nešpekulativne vlagatelje. Poravnavo bi sklenil samo z drugimi. Po nekaterih ocenah naj bi znesek izbrisanega premoženja nešpekulativnih oziroma nepoučenih vlagateljev znašal okoli sedmino izbrisanega zneske, torej okoli 137 milijonov evrov. Možnosti poravnave ne nasprotujejo v nekaterih političnih strankah (med drugim v LMŠ in Sabu), saj so številni nepoučeni vlagatelji v obveznice bank svoje prihranke vložili na bančnem okencu. Nizko obrestovane depozite so zamenjali za obveznice banke, saj so jim bančni uslužbenci razlagali, da gre za varno naložbo in da bi lahko brez svojih prihrankov ostali le v primeru stečaja banke. Veljavna zakonodaja Banki Slovenije že omogoča poravnavo; sredstva zanjo bi zagotovila sama.
Tomaž Vesel, predsednik računskega sodišča, se veseli napovedi, da se Banka Slovenije ne bo več obnašala kot država v državi. FOTO: Igor Zaplatil
■ Kritike Pahorjeve odločitve iz tujine
Dolenc je bil od leta 2006 do 2008 zaposlen v Abanki, eni od finančnih institucij, ki je bila sanirana z davkoplačevalskim denarjem, in sicer na funkciji direktorja zakladnice. Agencija Bloomberg je v zvezi s tem pred dnevi objavila izjavo Panikosa Demetriadesa, nekdanjega ciprskega guvernerja (od leta 2012 do leta 2014) ter člana Sveta ECB, ki je kritičen do izbora predsednika Boruta Pahorja, da poslancem v imenovanje pošilja Primoža Dolenca. »Bančniki iz bank, ki so bile sanirane, ne bi smeli imeti nobene vloge v bančništvu, kaj šele kot guvernerji nadzirati druge banke. ECB bi morala varovati integriteto evrosistema in preprečiti to imenovanje,« je dejal omenjeni ekonomist za Bloomberg.
■ Ugled in zaupanje
V aktualni strategiji Banki Slovenije do leta 2020 je ena od nalog tudi povečanje ugleda in zaupanja javnosti. Dolenc ocenjuje, da je strategija, ki med drugim napoveduje še okrepljen nadzor bančnega in finančnega sistema, primerna. Med izzive institucije v prihodnje pa v svojem programu med prioritetne prihodnje izzive dodaja sposobnost zagovarjanja nacionalnih interesov v evrosistemu in mednarodnih institucijah ter nadaljevanje racionalizacije poslovanja Banke Slovenije in optimizacijo poslovnih procesov. Banka Slovenije je imela konec lanskega leta 443 zaposlenih in malo več kot 70 milijonov evrov presežka prihodkov nad odhodki.
■ Predlagatelja
Pod predlog za njegovo kandidaturo sta se podpisala Biswajit Banerjee, nekdanji glavni ekonomist Banke Slovenije, ki je svojo funkcijo zapustil predčasno in je zdaj v Bratislavi ter opravlja tam funkcijo glavnega ekonomista slovaškega finančnega ministrstva. Drugi podpis pod njegovo kandidaturo pa je prispeval ekonomist Milan Vodopivec s koprske fakultete za management.
