Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Bodo čakalne dobe krajše ali daljše, to je zdaj vprašanje

Na nujni seji so poslanci razpravljali o tem, kaj se bo zgodilo, če bo vlada z zakonom omejila delo zdravnikov.
Vse stranke – tako desne kot leve – se zavzemajo za krepitev javnega zdravstva, so zatrdile, pot do tega cilja vidijo različno. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Vse stranke – tako desne kot leve – se zavzemajo za krepitev javnega zdravstva, so zatrdile, pot do tega cilja vidijo različno. FOTO: Voranc Vogel/Delo
29. 5. 2024 | 21:23
29. 5. 2024 | 22:11
9:22

Golobova vlada vodi v kolaps slovenskega javnega zdravstva je bil naslov prve točke nujne seje odbora za zdravstvo, ki jo je sklicala opozicijska NSi. Poslanci so v večurni razpravi ugotavljali slabosti zdravstvenega sistema. Kot zmeraj, ko načnejo to vprašanje, so bile tudi tokrat rešitve »levih« in »desnih« političnih strank za izhod iz zdravstvene krize diametralno nasprotne. Pravih problemov zdravstva so se v ideološki razpravi samo dotaknili.

Ukinitev dvojnih praks rešitev za vse težave zdravstva?

Že dve desetletji je kar naprej enako: kadar vladajoča politika ne ve, kako bi se lotila reševanja slovenskega zdravstva, želi odpraviti dvojne zdravniške prakse z domnevo, da bo ukinitev tako imenovanih dvoživk rešila težave zdravstva. Tudi danes se je vnela burna razprava o tem vprašanju. Vzrok so bila izhodišča za novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki so v koalicijskem usklajevanju.

Pripravila jih je ministrica Valentina Prevolnik Rupel in v njih med drugim predvidela prepoved hkratnega dela v javnih zavodih in zasebnem sektorju. Desni in levi politiki se od osamosvojitve do danes še niso poenotili, ali sodijo pod zasebni sektor le povsem zasebne ambulante ali tudi koncesionarji. Ali bo torej nekdo, ki dela v javnem zavodu, po novem lahko delal dodatno le še v drugem javnem zavodu ali tudi pri koncesionarju. Miha Kordiš iz Levice je menil, da je »dvoživkarstvo« tudi hkratno delo v dveh javnih zavodih.

ZZZS zasebnikom v tujini plača, doma ne

Poglavitno vprašanje poslanke Vide Čadonič Špelič, ki je nastopala v imenu pobudnika seje, je bilo, ali ima Slovenija sploh dovolj zdravnikov, da bi omejila njihovo delo. Predlagala je, da povečamo dostopnost zdravstvenih storitev z vključitvijo vseh zdravnikov, tudi zasebnih. Spomnila je, da ZZZS plača pacientom, ki gredo zaradi dolge čakalne dobe na pregled v tujino, ne pa tudi pregleda pri domačem zasebniku, kar se ji ne zdi prav.

Tudi opozicijska SDS je menila, da vodi omejevanje dela zdravnikov v kolaps zdravstva, saj bodo najbolj produktivni in ozko specializirani zdravniki zapustili javni sektor, kar bo še dodatno podaljšalo čakalne dobe in poslabšalo dostopnost javnih zdravstvenih storitev. Nasprotno so vladne stranke prepričane, da bo razmejitev dela zdravnikov v zasebnem in javnem sektorju odpravila čakalne vrste in tako izboljšala dostopnost. Opoziciji so očitali težnje po privatizaciji zdravstva, kar je ta zanikala. Vsi, tako desni kot levi, želijo okrepiti javno zdravstvo, so zatrjevali. Žal so ob tem preslišali predloge za dejansko izboljšanje sistema.

Izenačitev pogojev in prenova financiranja

Tatjana Jevševar, v. d. direktorja Združenja javnih zdravstvenih zavodov, je spomnila, da delujejo javni zavodi po zakonih javnega sektorja, kar povzroča togost celotnega javnega sistema, medtem ko koncesionarji in čisti zasebniki delujejo po zakonu o gospodarskih družbah in so zato lahko fleksibilni, tudi pri plačah. Če bi izenačili pogoje poslovanja javnega sektorja in drugih delov zdravstva, kader ne bi več zapuščal javnega sektorja in odhajal v zasebnega, je menila. Na drugi izjemno pomemben razlog težav zdravstva v celoti in primanjkljajev javnih zavodov je spomnil poslanec Svobode Robert Janev: ZZZS mora prevetriti model plačevanja storitev, je dejal.

Izhodišča za zakon se še spreminjajo

Marjan Pintar, državni sekretar na ministrstvu za zdravje, je dejal, da gre za izhodišča za zakon, ki se tako rekoč vsak dan spreminjajo, nič še ni dokončnega, do predloga zakona pa je še daleč.

Mladi zdravniki nastavili ogledalo

V imenu več kot 1900 mladih zdravnikov je bila zelo kritična do dela vlade Larisa Kragelj, njihova predstavnica. Naštela je deset »polomij« vlade, med drugim, da ni izpolnila predvolilnih obljub o prioritetnem urejanju zdravstva, kljub obljubam še vedno tudi niso urejene delovne razmere, ki bi zadržale kader v javnem zdravstvu.

Opozorila je, da je Gibanje Svoboda pred volitvami obljubljalo, da bo zdravstvena reforma prioriteta te vlade, Socialni demokrati so obljubljali 30 dni do specialista, Levica pa okrepitev zdravstvenega sistema in širitev košarice pravic. Kar 53 poslancev koalicije je januarja lani podpisalo zavezo vsem državljanom Slovenije, v kateri piše, da bi naj do 1. januarja 2024 dobili delujoči e-karton, imeli delujoč plačni steber, rešeno problematiko neopredeljenih in prenovljeno mrežo NMP, pripravljeno zakonodajo za prenovo ZZZS, modernizacijo vodenja javnih zavodov, urejeno področje absentizma. Nič od tega se ni zgodilo, je dejala Larisa Kragelj.

Druge polomije

Nadaljevala je, da so napovedali ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Namesto tega smo  dobili nov obvezen prispevek, prenos zavarovanja na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa je prinesel kup organizacijskih in praktičnih zagat ter največji zabeleženi minus s strani ZZZS v zgodovini. V bodoče lahko zato pričakujemo še dodatne dvige tega prispevka, hkrati pa o reorganizaciji in posodobitvi delovanja ZZZS ni ne duha ne sluha.

Dotaknila se je tudi Bešić Loredanovega interventnega zakona za krajšanje čakalnih vrst, ko so Mladi zdravniki opozorili na to, da je treba jasno opredeliti ciljne storitve ter urediti možnost dodatnega nagrajevanja zaposlenih v državnih ustanovah, ki bi naj te storitve dodatno opravili. Sedaj se rezultati tega projekta uporabljajo kot dokaz, da je z izvajalci zdravstvenih storitev potrebno obračunati »na trdo«, ter služijo za enega od povodov »vojne proti zdravnikom«. Obenem se pozablja, da so na račun tega zakona vendarle mnogi bolniki prišli prej do storitev, ki so jih potrebovali.

Vladi očitajo Mladi zdravniki Slovenije še neizpolnjeno obljubo o izboljšanju delovnih pogojev, ki bi zadržali kader v bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Srednje medicinske sestre so še vedno na minimalni plači, iz bolnišnic odhajajo tehnično osebje in čistilke, zdravnikom je vlada dala pisno zavezo o ureditvi plač do 1. januarja 2024, a je ni uresničila. S kadrovsko podhranjenostjo se srečujejo vsi »zahodni« zdravstveni sistemi, ki pa so razvili bogato tradicijo privabljanja tujih kadrov in ob zaostrenih pogojih doma postajajo vedno bolj privlačna opcija za naše, slovenske zdravstvene delavce.

Vlada ustvarja nezaupanje

Proti zdravnikom vlada aktivno ustvarja negativno javno mnenje, menijo Mladi zdravniki, s čimer vlada krha zaupanje med bolnikom in zdravnikom, ki je ključno za uspešen izid zdravljenja, obenem pa veča možnost nasilnih dogodkov proti vsem zdravstvenim delavcem, je dejala Larisa Kragelj.

Naslednja nevralgična točka so evropska sredstva, ki gredo mimo Slovenije.

Najtežja delovišča bodo prazna

Mladi zdravniki so sodelovali pri načrtu prenove mreže urgentnih centrov ter od blizu opazovali, kako je vse skupaj padlo v vodo. Zaradi neurejenega področja je vse manj zanimanja za specializacijo iz urgentne medicine. Na zadnjem razpisu se je na 29 mest prijavilo le pet kandidatov. Podobno zanimanje izkazujejo najmlajši zdravniki tudi za družinsko medicino, kjer je aktualna ministrica še poslabšala pogoje dela, ugotavljajo. Opozarjajo, da se čakalne dobe podaljšujejo.

Menijo, da bo javni sistem še poslabšala napoved zakona o razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva, ki bo brez izboljšanja pogojev v državnih in občinskih ustanovah iz javnih zavodov pregnal mnoge strokovnjake v privatno zdravstvo, kjer pa ne bodo izvajali najtežjih posegov, ki jih lahko kdaj v prihodnosti vsakdo potrebuje.

 

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine