Starejši bralci radi eksperimentirajo, kar se kaže pri izboru gradiva v bralnih klubih, v katerih je večina članov starejših.

Galerija
Med člani splošnih knjižnic je slaba petina članov starejših od 60 let, ki si lahko poleg uporabe vseh drugih knjižničnih storitev izposojajo gradivo tudi na dom. FOTO Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Čeprav se je dostop do digitalnih knjižničnih vsebin med epidemijo koronavirusa zelo povečal, se je utrdilo tudi spoznanje, da imata pri uporabnikih vendarle prednost potreba po dostopu do fizičnega knjižničnega prostora in fizičnega gradiva ter osebni stik s knjižničarji, kar so dokazovali številni klici bralcev in njihova sporočila v tem času, ugotavljajo v združenju splošnih knjižnic, v katero je včlanjenih vseh 58 slovenskih splošnih knjižnic.
Med člani splošnih knjižnic je slaba petina starejših od 60 let, ki si lahko poleg uporabe vseh drugih knjižničnih storitev izposojajo gradivo tudi na dom, je povedala predsednica združenja Vesna Horžen. Več, dobra četrtina, pa je iz te ciljne skupine uporabnikov, to je tistih, ki niso člani knjižnice, a neomejeno uporabljajo vse ...
Komentarji