Covid-19 in drugi zimski virusi polnijo bolnišnice

Covid-19 se je po treh letih epidemije skoraj povsem umaknil iz medijev, vendar to ne pomeni, da ga ni. »Zadnji čas je veliko obolelih za covidom-19, vse več jih potrebuje tudi bolnišnično zdravljenje. Covid je razširjen tudi med zaposlenimi v bolnišnicah, kar povzroča težave,« je povedala dr. Tatjana Lejko Zupanc, infektologinja in predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana.

Covid je razširjen tudi med zaposlenimi v bolnišnicah, kar povzroča težave, je povedala dr. Tatjana Lejko Zupanc. FOTO: Leon Vidic/Delo

»Covid-19 ni bolezen, ki bo izginila, nasprotno, poleg drugih, običajnih zimskih virusov imamo zdaj še covid. Poleg covida-19 je na pohodu tudi respiratorni sincicijski virus, ki je za otroke do dveh let in za starejše, imunsko oslabljene ljudi zdaj nevarnejši od covida-19. Na srečo se gripa še ni zares začela,« pojasni sogovornica in poudarja, da so pri vseh navedenih virusih pomembni enaki ukrepi in enako vedenje. Drugače kot v času, ko je razsajala epidemija, ukrepi niso obvezni, saj se ne pričakuje, da bo izjemno veliko obolelih potrebovalo bolnišnično oskrbo. Stroka priporoča ravnanje, ki ga predstavljamo v odgovorih na vprašanja.

Kaj storiti, kadar se okužimo s katerim izmed naštetih jesensko-zimskih virusov?

Kadar se pojavijo znaki okužbe, je treba ostati doma. Simptomi so lahko različni: slabo počutje, znaki prehlada, kašelj, vročina, glavobol, težko dihanje, bolečine v mišicah, izguba vonja ali okusa, bolečine v žrelu, draženje v prsih, ki sili na kašljanje. Posvetujemo se z osebnim zdravnikom po telefonu in ostanemo doma praviloma sedem dni oziroma vsaj toliko časa, kot trajajo simptomi, razen če ima kdo motnjo imunskega sistema in bolezen pri njem traja dlje časa.

Če zboli en družinski član, ali naj tudi drugi ostanejo doma?

Ne, doma mora ostati samo tisti, ki zboli. Kdor nima znakov bolezni, lahko gre v vrtec, šolo ali službo.

Ali naj se pri sumu na covid-19 testiramo?

Da, testiranje je priporočljivo. V lekarnah prodajajo hitri antigenski test. Dobro je, če imamo nekaj testov vedno doma, da se lahko pravi čas testiramo. Če je test pozitiven, vsekakor ostanemo doma in počivamo, da tako zmanjšamo možnost kasnejših posledic virusne okužbe. Če potrebujemo bolniški dopust, se po telefonu oglasimo zdravniku.

Kdaj gremo k zdravniku?

K svojemu zdravniku gremo, če poteka bolezen v hujši obliki ali če smo v tvegani skupini starejših od 65 let, s pridruženimi kroničnimi boleznimi ali imunsko manj odporni. Če bo treba, bo zdravnik obolelemu dal zdravilo proti covidu. Če bo stanje še težje, se bo posvetoval z bolnišnico in obolelega napotil tja. V bolnišnici razpolagamo z intravenoznim zdravilom, ki ga injiciramo v žilo tri dni zaporedoma. Bolnik prihaja na aplikacijo zdravila v bolnišnico, če pa gre za težji potek bolezni ali poslabšanje osnovnih bolezni, je potrebna hospitalizacija.

Kakšni zapleti lahko nastanejo?

O zapletih govorimo, kadar se pacientu zaradi okužbe s covidom-19, gripo ali sincicijskim virusom njegova osnovna bolezen, na primer srčno popuščanje, poslabša. Srčnega bolnika lahko že lahek potek covida-19 spravi v posteljo za dlje časa. Bolniki imajo lahko tudi težave z dihanjem in potrebujejo kisik. Kar nekaj jih sočasno preboleva še bakterijsko okužbo, na primer pljučnico, zaradi katere potrebujejo antibiotik.

Ali v bolnišnicah še testirate na covid-19?

V bolnišnicah ne testiramo vseh po vrsti, ki vstopijo vanje, kot je to bilo v času epidemije, pač pa tiste, ki imajo simptome. Če so pozitivni, jih zdravimo, kot je treba zaradi bolezni ali poškodbe, zaradi katere so prišli v bolnišnico. Če je operacija nujna, jo opravijo, če ni, pa ne.

Ali so okuženi s covidom-19 še ločeni od tistih, ki niso? Ali so še vedno rdeče, sive in bele cone?

Ne, v bolnišnicah nimamo možnosti, da bi striktno ločevali tiste, ki so okuženi s koronavirusom, od tistih, ki niso. Vsekakor so v čakalnicah velikokrat vsi skupaj, nato pa na oddelkih namestimo v sobo skupaj okužene in skupaj neokužene.

Ali se lahko odzovemo povabilu na kirurško operacijo, če imamo simptome okužbe?

Ne, že navaden prehlad je kontraindikacija za elektivni, torej nenujni kirurški poseg, saj lahko ogrozi bolnika. Če je operacija nujna, kirurgi presojajo o njej glede na koristi, ki jih bo prinesla pacientu.

Ali sploh lahko gremo v bolnišnico, če smo okuženi s katerim od jesensko-zimskih virusov?

Ne. Opozarjamo, da lahko v času zimskih virusov pride na obisk v bolnišnico le ena zdrava oseba naenkrat. Majhni otroci naj ne hodijo v bolnišnico, tudi če so na videz zdravi, da ne bodo okužili svojega bolnega sorodnika ali novorojenčka.

Kaj lahko storimo, da se ne bi okužili z jesensko-zimskimi virusi?

Pomembno je redno umivanje rok s toplo vodo in milom. Ko si rok ne moremo umiti, uporabimo razkužilo. Pomembno je prezračevanje prostorov, ki naj bo čim bolj pogosto in naj traja vsaj 15 minut. Ob znakih okužbe ostanemo doma. Če moramo iti od doma, nosimo masko. Priporočljivo je tudi cepljenje.

Ali so maske povsod obvezne?

Ne, so pa priporočljive, da se ne nalezemo bolezni, kadar gremo v tvegano okolje.

Komu priporočate cepljenje?

Cepljenje proti covidu-19 se priporoča tistim, ki imajo možnosti za težji potek bolezni: starejšim od 65 let, bolnikom s kroničnimi boleznimi in imunsko manj odpornim bolnikom. Cepiva proti sincicijskemu virusu žal še ni. Cepljenje proti gripi pa priporočamo vsem, ki ne želijo zboleti.

Ali pred okužbo s koronavirusom še vedno varujejo trije odmerki, s katerimi smo se cepili v času epidemije?

Velja, da tisto cepljenje še varuje pred težjim potekom bolezni. Če smo v tvegani skupini, se priporoča dodaten nov odmerek.

Kje se lahko cepimo?

Cepljenje izvajajo izbrani osebni zdravniki, drugi zdravniki, cepljenje odraslih tudi območne enote NIJZ, kjer se je treba prej naročiti. Cepilno mesto je tudi v UKC Ljubljana, kjer se ni treba naročiti. Natančne informacije o cepljenjih najdete na internetu.