Dijake podprli člani akademske skupnosti Univerze v Mariboru

Dijakom, ki so v začetku februarja na shodih po državi zahtevali čimprejšnje odprtje šol, so v bran stopili člani akademske skupnosti Univerze v Mariboru. V izjavi, pod katero se je poleg prvopodpisanih dr. Janje Tekavc, dr. Bojana Musila, dr. Katje Košir, Dr. Smiljane Gartner, dr. Mirana Lavriča in dr. Friderika Klampferja podpisalo še 78 članov akademske skupnosti UM in petnajst članov akademske skupnosti izven UM, so obsodili kazenske ukrepe, ki so doleteli nekatere dijake. Spomnimo, da so zaradi udeležbe na protestu polnoletni dijaki dobili globe v višini 400 evrov, mladoletni pa poziv na sodišče.


 
Člani akademske skupnosti se v izjavi sprašujejo »o posledicah sporočila, ki so ga generacije slovenskih mladostnikov dobile iz omenjene reakcije s strani pristojnih organov, vključno z ministrico za izobraževanje, znanost in šport. V vzgoji in izobraževanju otrok in mladostnikov redno poudarjamo pomen spoštovanja pravic in prevzemanja odgovornosti. Naše mnenje je, da so bili v času ukrepov, povezanih z zajezitvijo širjenja covida-19, dijaki tista družbena skupina, ki so ji bile na račun spoštovanja pravice do zdravja vseh državljanov v nesorazmernem deležu kršene nekatere temeljne pravice.«

Pravica do duševnega zdravja, socialnega okolja in izobraževanja

 
Kot so obrazložili v izjavi, je med temeljnimi pravicami pravica do zdravja, kamor sodi tudi duševno zdravje, strokovne izkušnje in rezultati pa kažejo »skrb vzbujajoče poslabšanje kazalcev duševnega zdravja slovenskih otrok in mladostnikov v letu boja z epidemijo«. Temeljna pravica je tudi zdravo življenjsko okolje, kamor sodi socialno okolje s skupino vrstnikov in drugih odraslih, so zapisali: »Mladostniki so skupina, ki za svoj zdrav psihosocialni razvoj posebej kritično potrebujejo stik z vrstniki; slednji pa je bil zaradi ukrepov v zvezi s preprečevanjem širjenja nalezljivih bolezni zanje močno zmanjšan in fizično omejen.«


 
In nenazadnje imajo dijaki pravico do izobraževanja. Čeprav šolanje ni bilo prekinjeno, so študije pokazale, da šolanje na daljavo še zdaleč ni tako učinkovito kot pouk v šoli. Poleg tega, kot dodajajo člani akademske skupnosti, tak način izobraževanja »postavlja mladostnike v izrazito neenakovreden položaj glede na njihove osnovne materialne, kognitivne in okoljske zmožnosti«. Poudarili so, da so dijaki namesto razumevanja in posluha za pobude po odprtju šol »naleteli na ostro obsojanje in celo kazensko preganjanje«.

Odgovornost ministrstva

 
Podpisniki izjave opozarjajo, da čeprav »trdimo, da spodbujamo razvoj njihovega kritičnega duha in jih spodbujamo k aktivnemu državljanstvu, hkrati z represivnimi ukrepi kaznujemo njihovo javno izražanje proti obstoječim razmeram, ki ovirajo njihov normalni razvoj. Ko jih nosilci oblasti pri tem kličejo k razumevanju in prevzemanju odgovornosti, je naša dolžnost, da na prevzemanje in izpolnjevanje odgovornosti spomnimo to isto skupino ljudi – pristojna ministrstva in izobraževalne institucije. Dolžnost in odgovornost vseh nas je namreč poskrbeti za zdrav celostni razvoj mladostnikov in jim omogočiti pridobivanje kakovostnega znanja. Če jim kot družba zaradi trenutnih kriznih okoliščin tega ne moremo dati, je najmanj, kar lahko storimo, to, da jim jasno sporočimo, da jih razumemo in še naprej podpiramo njihove aktivne pobude po znanju.«