Domovi za starejše kljub praznim posteljam ne sprejemajo novih stanovalcev
Vsak četrti dom za starejše občane ima proste postelje, a novih stanovalcev, kljub dolgim čakalnim vrstam, ne more sprejeti, saj nimajo dovolj zaposlenih, da bi zanje skrbeli. Le devetnajst odstotkov lani objavljenih razpisov prostih delovnih mest v socialnovarstvenih zavodih se je zaključilo s podpisom nove pogodbe o zaposlitvi. Zanimanja za delo, ki je zahtevno, ne pa tudi ustrezno vrednoteno, je malo. Hkrati se kar 40 odstotkov domov sooča z rdečimi številkami, saj so se stroški poslovanja zvišali bistveno bolj, kot smejo dvigniti cene, težave pa bo, po prepričanju Skupnosti socialnovarstvenih zavodov Slovenije (SSZS), še poglobil zakon o dolgotrajni oskrbi. »V socialnovarstvenih zavodih se kopičijo težave, zaradi katerih se sistem dolgotrajne oskrbe že vrsto let toliko razkraja, da se lahko vsak čas zlomi, vladni ukrepi pa so prepočasni, pomanjkljivi in brez sodelovanja strokovne javnosti,« so kritični v SSZS.
V 105 javnih domovih in pri izvajalcih s koncesijo je trenutno praznih približno 600 postelj. Denis Sahernik, sekretar SSZS, opozarja, da termin proste zmogljivosti v tem kontekstu ne bi odseval dejanskega stanja. »Vsi domovi so polno zasedeni glede na kadrovske zmožnosti,« je poudaril Sahernik.
Vsak četrti dom je bil primoran zmanjšati kapaciteto, ker preprosto nima dovolj ljudi, da bi za stanovalce skrbeli. »Že deset let opozarjamo, da nam bo delavcev enostavno zmanjkalo, in to se nam danes dogaja. Nekateri izvajalci so zmanjšali namestitvene zmogljivosti ali pa sprejemajo zgolj uporabnike, ki so še pokretni in ne potrebujejo neposredne osebne pomoči. Razumemo, da je takšno postopanje skrajni ukrep, vendar se mu žal v tem trenutku ne moremo več izogniti,« je Valerija Lekić Poljšak, predsednica skupščine SSZS in direktorica doma v Črnomlju, ponazorila, kakšne so posledice tega, da že desetletje opozarjajo na akutno kadrovsko krizo, a se odločevalci ne zganejo.
Plačni sistem je neustrezen
Rešitev vidijo le v dodatnih zaposlitvah, da jim delavci ne bi izgorevali in zapuščali poklica, obenem pa bi uporabniki dobili kakovostne, varne in za starost dostojne storitve, ki jih potrebujejo in si jih zaslužijo. »Danes dobijo le najnujnejše od najnujnejšega, v izvajanje storitev, na primer hranjenja, pa poleg strokovnih delavcev pogosto vključujemo vse zaposlene,« je ponazorila. Poleg tega pričakujejo, da se bo v njihovi dejavnosti v prihodnjih letih upokojila več kot desetina zdaj zaposlenih. »Od odločevalcev smo zahtevali, da se poenostavi zaposlovanje vseh, ki bi želeli vstopiti na trg izvajanja storitev socialnega varstva. Posamezne ukrepe je ministrstvo za solidarno prihodnost vključilo v predlog zakona za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev, ki smo ga obravnavali že oktobra, a ga vlada še ni sprejela,« je dejala direktorica doma v Črnomlju.
Enega od razlogov za tako stanje vidijo v neustreznem plačnem sistemu javnega sektorja. »Skrbimo za najranljivejšo populacijo naše družbe 24 ur na dan, sedem dni v tednu, 365 dni na leto. Gre za zelo specifično dejavnost, zato menimo, da bi se to moralo odražati tudi v vrednotenju tega dela, zaradi njegove težavnosti in odgovornosti. Plačni sistem je krivičen, saj se dodatki za nočno in praznično delo, nedelje in manj ugoden delovni čas izračunavajo v odstotku od osnovnih plač, ki so nizke, zato so dodatki tako mizerni, da sta naša konkurenca postali trgovina in proizvodnja,« je kritičen Andrej Štesl, predsednik združenja direktorjev domov za starejše, ki je prepričan, da bi zahtevnost dela morali nagraditi z najmanj 20 odstotkov višjimi osnovnimi plačami kot za primerljiva delovna mesta v drugih dejavnostih, kjer ljudje ne delajo po šest dni na teden, ponoči in vsako drugo nedeljo. Od 50 do 60 odstotkov kadra v domovih prejema minimalno plačo.
Stroški poslovanja znatno višji kot dovoljen dvig cen
Drugi velik problem zavodov je poslovanje – lani se jih je kar 40 odstotkov znašlo v rdečih številkah. »Po eni strani se izvajalci soočamo z zvišanjem vseh stroškov, po drugi pa ministrstvo za solidarno prihodnost ne želi dvigniti cen socialnovarstvenih storitev, ob pričakovanju, da javna mreža deluje nemoteno. Dejstvo je, da se država pri določanju osnov za oblikovanje cen ne drži s predpisi določenih elementov po pravilniku o metodologiji, predvsem pa, da so se nam energija, material, storitve in hrana podražili precej bolj od stopnje inflacije v državi,« je Valerija Lekić Poljšak povzela stališče SSZS, kjer menijo, da bi cena oskrbe morala odražati realne stroške, z ustreznim konceptom doplačil solidarne družbe pa bi pomagali tistim, ki sami ne bi zmogli plačila storitev. Želeli bi si, da sredstva za tovrstne dvige zagotovi država v proračunu.
»Po drugi strani kot skupnost zagovarjamo enakost vseh državljanov in moramo odkrito povedati, da so stanovalci v domovih za starejše dvig življenjskih stroškov doslej občutili manj kot tisti starejši, ki živijo doma in morajo sami kupiti hrano, plačati elektriko, plin in drugo. Teh drugih je v naši državi precej več, kot je uporabnikov naših storitev,« je opozorila predsednica skupščine SSZS. Poleg neustrezne cene oskrbe na poslovanje vpliva tudi prenizka cena zdravstvene nege, ki ne pokriva zakonsko predpisanih stroškov.
Vse skupaj se bo, trdijo na SSZS, še zaostrilo z uvajanjem zakona o dolgotrajni oskrbi. Pri pripravi pravilnikov predlogov stroke niso upoštevali, zato se od vsega tega distancirajo in zahtevajo spremembe. Obstaja nevarnost, da bodo pravice, ki naj bi jih prinesel nov zakon, ostale mrtva črka na papirju. »Nerešene težave se kopičijo. Sistem se razkraja in se bo sesul,« je bil oster Denis Sahernik.
Kako se odzivajo na ministrstvu za solidarno prihodnost? Zavedajo se, pravijo, da je skupnost socialnih zavodov predstavila izzive, s katerimi se pri svojem delu srečujejo. »Področje socialnega varstva je bilo 30 let zapostavljeno, situacija je pereča, doma in v Evropi. Z aktualno vlado ureditev dolgotrajne oskrbe prvič dobiva sistemske temelje, z ustanovitvijo solidarnostnega ministrstva pa svojega predstavnika na političnem parketu in v medresorskih razpravah,« so odgovorili.
