Država bo starejšim prišla naproti s predpisi in dejanji

Seniorji so veliko bolj odprti za nekatere oblike sobivanja, kot so pričakovali partnerji projekta Sobivamo.
Fotografija: Večina ne bi želela izstopiti iz lastništva, ampak bi svojo nepremičnino zamenjali za bolj primerno, denimo hišo za oskrbovano stanovanje. FOTO Mavric Pivk/Delo
Odpri galerijo
Večina ne bi želela izstopiti iz lastništva, ampak bi svojo nepremičnino zamenjali za bolj primerno, denimo hišo za oskrbovano stanovanje. FOTO Mavric Pivk/Delo

Ljubljana – Karavana projekta Sobivamo, ki išče rešitve za kakovostno sožitje vseh generacij, medgeneracijsko sodelovanje in dostojno staranje, je pred letom dni prepotovala in pustila pečat v 11 slovenskih mestih. V okoljih, kjer se zbirajo starejši, dnevnih centrih, medgeneracijskih središčih in univerzah za tretje življenjsko obdobje so postavili infotočke, kjer je mogoče dobiti informacije o možnostih sobivanja, zagotavljanju prijaznega bivalnega okolja in oblikovanju gospodinjskih skupnosti. Julija lani je bilo takih točk že 17.

V začetni fazi je Sobivamo komunikacijski projekt, s katerim so pristojni naredili šele prvi korak: izvedeli so, kaj ljudje potrebujejo, česa si želijo, kako razmišljajo, kaj so sami pripravljeni storiti zase na stara leta. Zveni zelo spodbudno, načenja prava vprašanja, ponuja prave odgovore, ne premore pa čarobne palice, ki bi v trenutku ali vsaj v kratkem času rešila nakopičene probleme. Naslednji koraki, ki bodo odlične zamisli spravili v življenje, namreč zahtevajo še marsikaj, med drugim motivacijo zasebnih deležnikov, usklajen nastop javne in zasebne sfere, nenazadnje tudi stabilen dotok (vsaj deloma javnega) denarja. Najprej pa po besedah Vesne Dragan, vodje stanovanjskega sektorja na ministrstvu za okolje in prostor, zahtevajo številne prilagoditve v zakonodaji, na trgu dela, pri usposabljanju, socialni zaščiti, v bivalnem in delovnem okolju, v civilni in politični participaciji in seveda zagrete partnerje na državni in lokalni ravni.


Ve se, kakšne so želje


Kaj je izplen projekta po dobrem letu dni? Predvsem ugotovitve, ki bodo podlaga in usmeritev za njegovo izvajanje. V mestnih občinah je karavana dobila različne informacije, ponekod so že sami razvili rešitve, ki delujejo in bi jih bilo vredno posnemati. Na splošno pa se je pokazalo, da so starejši veliko bolj odprti za nekatere oblike sobivanja, kot so pričakovali snovalci projekta. »Zanimajo jih izkušnje iz drugih držav oziroma delov Slovenije. Za najemanje se težko odločajo, ker se jim najemna razmerja zdijo tvegana. Velike težave v vsakdanjem življenju jim povzročajo neprimerna lega stanovanj v stavbah oziroma neoptimalna velikost. Čeprav ugotavljajo, da je mreža storitev za starejše dobro zastavljena, se jim zdijo cenovno težko dostopne. Želijo si, da bi imeli vmesno postajo med domom in domom za starejše. Zelo dobre izkušnje imajo z dnevnimi aktivnostmi za starejše,« pravijo na ministrstvu za okolje in prostor.

Vesna Dragan, FOTO Arhiv Sobivamo
Vesna Dragan, FOTO Arhiv Sobivamo


Pozitivno so bili presenečeni, ker se je projekt dotaknil tudi mlajših, delovno aktivnih občanov, takih, ki so iskali rešitev zase na stara leta ali za družinskega člana. Potrdilo se je, da smo Slovenci narod lastnikov nepremičnin; večina ne bi želela izstopiti iz lastništva, ampak bi svojo starosti neprilagojeno nepremičnino zgolj zamenjali za bolj primerno, denimo hišo za oskrbovano stanovanje, oziroma bi lastno stanovanje oddajali in najeli varovano.


Zgledi


Naj nanizamo nekaj značilnosti in zgledov iz mestnih občin. V Mariboru že gradijo več objektov z najemnimi varovanimi stanovanji. Na Koprskem so se pohvalili z (razprodano) sosesko varovanih stanovanj, v Izoli so na lastno pobudo razvili sobivanje: objekti imajo skupne prostore, ki omogočajo organizacijo po načelih sobivanja (čiščenje hladilnikov, pikniki, starejši pazijo otroke, mlajši opravljajo zahtevnejša opravila, gredo po nakupih. Slovenj Gradec je znan po odlično razvitem solidarnostnem in prostovoljnem sistemu oskrbe starejših na domu po principu socialne valute oziroma kreditov, po dobrodelnem pletenju copatkov za novorojenčke v sodelovanju s porodnišnico, za pilotni projekt sobivanja pa imajo ogledano hišo, ki bi jo lahko s pomočjo občine ali katerega od skladov ponudili v uporabo aktivnim starejšim. Kranj se med drugim ponaša z zanimivo zgodbo o donatorju, dobrotniku iz Švice, ki je poskrbel za financiranje obnove in programa medgeneracijskega centra. V Velenju naj bi obudili projekt arhitektke, ki je živela v ZDA, namreč postavitev medgeneracijskega sobivalnega naselja ob parku ali ob jezeru. V Novi Gorici izstopa večgeneracijski center Sr(e)čna hiša dam, primer Fundacije Zdenke Gustinčič, ki je svojo dediščino namenila zagotavljanju sreče in vključenosti ljudi v družbo.


Nadaljnji koraki


Nekaj lokalnih iniciativ za ureditev sobivanjskih stanovanjskih ali gospodinjskih skupnosti so med projektom že prepoznali, poudarjajo na ministrstvu, recimo v Račah, Kidričevem, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Slovenj Gradcu in Velenju. Uspešna uresničitev dobrih zamisli je torej močno odvisna od lokalnega okolja ter podjetnosti in zanesenjaštva posameznikov, naloga države pa je, da jih motivira in usmerja.

Toda najprej bo treba zagotoviti ustrezno pravno okolje. Z mislijo na potrebe starejših bo ministrstvo revidiralo stanovanjski zakon in nekatere druge predpise. Po besedah Vesne Dragan bodo tako formalizirali nove oblike bivanja. V stanovanjski zakon nameravajo vnesti pojem stanovanjske skupnosti, s čimer se bo povečala varnost najemnih razmerij, zlasti za starejše, mlade in ranljive skupine. Stanovanjski zakon naj bi prenovili takoj za tem, ko bodo pod streho spremembe gradbenega trojčka.


Zaželena zamenjava


Čeprav pri nas izrazito prevladuje lastniški model stanovanjske oskrbe, starejši nujno potrebujejo tudi najemni trg stanovanj – prav zaradi spremenjenih okoliščin, ki so posledica starostnih in bolezenskih omejitev. Tu je ključna vloga države. Republiški stanovanjski sklad in nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja se tako usmerjata v gradnjo dolgoročno najemnih varovanih oziroma oskrbovanih stanovanj.

Črtomir Remec, FOTO Igor Zaplatil/Delo
Črtomir Remec, FOTO Igor Zaplatil/Delo


Direktor stanovanjskega sklada Črtomir Remec je med kampanjo Sobivamo naletel na veliko pobud starejših, ki so ostali sami v prevelikem stanovanju, brez dvigala, z neprilagojeno kopalnico, in bi si želeli zamenjati svojo nepremičnino za varovano stanovanje. Sklad je tu našel stično točko s svojo strategijo, ki predvideva ustanovitev javne službe za nepremičninsko upravljanje oziroma posredovanje. Ta bi bila posrednica pri zamenjavi; starejšim bo omogočila varno oddajo njihove prevelike, predrage ali neprilagojene nepremičnine ter varen najem primernega (javnega) stanovanja, pri čemer bi ohranili lastništvo nepremičnine. Za zdaj so na mizi le pobude, v življenje jih bo mogoče spraviti, ko bo na voljo dovolj varovanih stanovanj. Tako pridobljena prevelika stanovanja bi ponudili na primer mladim družinam.

Komentarji: